Franja

pohajáč, pohajkoválec flâneur moški spol , désœuvré moški spol , vadrouilleur moški spol

pohajáč (-a) | -čka (-e) m, f vagabondo (-a); girellone (-a), ozioso (-a), perdigiorno; fannullone (-a)

pohajáč i pohajlcáč i pohajkováč i pohajkoválec -lca (uc i lc) m besposličar, dokoličar, lunjalo

pohajáč, pohajálec, pohajkoválec ocioso m ; paseante m callejero ; fam azotacalles m ; (brezdelnež) holgazán m ; vago m

ambulātor -ōris, m (ambulāre)

1. sprehajalec = postopač, pohajač: Ca., Col.

2. krošnjar: Mart.

bázalo s postopač, pohajač

landàralo s slabš. pohajač

scurra -ae, m (izposojenka iz etr.)

1. postopač, pohajkovalec, pohajač, brezdelnež, gizdalin, zafrkant, zafrknjenec, galanten gospodič, lahkoživec, domišljavec, dobroživec, uživač: CORN. idr., tu urbanus vero scurra PL., scurrarum locupletium libidines CI.

2. veseljak, šaljivec, smešničar, smešnež, burkež, pavliha, norcepàs, uganjalec norčij, glumač, laskač, laskalec, prilizovalec, zajedalec (zajedavec) (poseb. o zajedavcih pri pojedinah bogatinov): AFR. AP. NON., PL., PH., SEN. RH., PLIN. IUN., IUV. idr., maledictum ... ex scurrarum aliquo convicio CI., Zeno Socratem scurram (pavliha) Atticum fuisse dicebat CI., infido scurrae distabit amicus H. od ... zajedavca; tako tudi: vagus scurra, non qui certum praesaepe teneret H.; preg.: de scurra multo facilius dives quam pater familias fieri potest CI. iz veseljaka.

3. (v času cesarjev) telesni stražar (stražnik), gardist: scurra barbarus LAMP.; v pl.: LAMP.

spatiātor -ōris, m (spatiārī) pohajač, postopač, pohajkovalec, pohajk(ov)ač: [spa]tiatorem, erratorem Cato in M. Caelium si se appellavisset: „In coloniam, me[he]rcules, scribere nolim, si trium virum sim, spatiatorem atque Fescenninum“ Ca. ap. Fest., sic nimirum M. Cato senatorem non ignobilem Caelium spatiatorem et Fescenninum vocat eumque staticulos dare his verbis ait: descendit de cantherio, inde staticulos dare, ridicularia fundere Ca. ap. Macr.