pogreb [è] moški spol (-a …) die Bestattung, das Begräbnis, die Beerdigung, die Leichenbestattung
državni pogreb das Staatsbegräbnis
čas pogreba die Beerdigungszeit
dan pogreba der Beerdigungstag, Begräbnistag
stroški pogreba Bestattungskosten množina
prispevek k stroškom pogreba der Sterbekostenbeitrag
Zadetki iskanja
- pogrèb (sprevod) funeral; (svečan) obsequies pl; (pokop) interment, burial, arhaično sepulture
državni pogrèb state funeral
imel je lep pogrèb his funeral was well attended
šel sem na njegov pogrèb I went to his funeral - pogrèb enterrement moški spol , inhumation ženski spol , sépulture ženski spol ; (slovesen) funérailles ženski spol množine , obsèques ženski spol množine
civilni, cerkveni pogreb enterrement civil, religieux
državni pogreb funérailles (ali obsèques) nationales
bil je tih pogreb les obsèques ont eu lieu dans l'intimité
iti na pogreb aller à un enterrement
udeležiti se pogreba assister à un enterrement (ali aux obsèques) - pogrèb (-éba) m
1. funerale, funerali; sepoltura; tumulazione, esequie:
pogreb bo na državne stroške i funerali si svolgeranno a spese dello stato
iti na (čigav) pogreb andare al funerale (di qcn.)
nesti koga k pogrebu portare al cimitero, seppellire qcn.
pren. držati se kot na pogrebu avere una faccia da funerale
2. pren. funerale, mortorio; pianto:
na zabavi je bilo kot na pogrebu la festa fu un funerale, un mortorio - pogrèb -éba m pogreb, ukop, pokop, sahrana: iti na pogreb; iti za -om; pogreb v tisku
izostavljena riječ, reč u štamparskom slogu - pogrèb funerales m pl ; honras f pl fúnebres; exequias f pl
- pogrèb -éba m., по́хорон -у ч., похова́ння -я с.
- pogrèb -éba m înmormântare; funeralii
- kondúkt m (lat. conductum) kondukt, sprovod, pogreb, sahrana
- pokòp -ópa m pokop, pogreb, ukop, sahrana: nesti, peljati k -u
- cerkven [é] (-a, -o) kirchlich (dostojanstvenik kirchlicher Würdenträger, pogreb kirchliches Begräbnis, praznik kirchlicher Feiertag, poroka kirchliche Trauung)
imeti cerkven pogreb kirchlich begraben werden
Kirchen- (davek die Kirchensteuer/Kirchenabgabe, visok dostojanstvenik der Kirchenfürst, jezik die Kirchensprache, knez zgodovina der Kirchenfürst; koledar der Kirchenkalender, list das Kirchenblatt, nauk die Kirchenlehre, oče der Kirchenvater, pevec der Kirchensänger, pisec der Kirchenschriftsteller, poglavar das Kirchenoberhaupt, portal das Kirchenportal, praznik Kirchenfeiertag, praznovanje das Kirchenfest, razkol die Kirchenspaltung, red die Kirchenordnung, svet der Kirchenrat, svétnik der Kirchenrat, glasba tonovski način die Kirchentonart, učitelj der Kirchenlehrer, veljak der Kirchenführer, zaklad der Kirchenschatz, zakon das Kirchengesetz, pevski zbor der Kirchenchor, zbor der Kirchentag/ die Kirchenversammlung, zvon die Kirchenglocke, disciplina die Kirchenzucht, država der Kirchenstaat, funkcija das Kirchenamt, glasba die Kirchenmusik, kantata die Kirchenkantate, kazen die Kirchenstrafe, klop die Kirchenbank, knjiga das Kirchenbuch, kronika die Kirchenchronik, gradbeništvo, arhitektura ladja das Kirchenschiff, latinščina das Kirchenlatein, občina die Kirchengemeinde, oblast die Kirchengewalt, oddaja na radiu der Kirchenfunk, oprema das Kirchengerät, pesem das Kirchenlied, pokora die Kirchenbuße, politika die Kirchenpolitik, provinca die Kirchenprovinz, streha das Kirchendach, ura die Kirchenuhr/Kirchturmuhr, zapoved das Kirchengebot, zgodovina die Kirchengeschichte, zgradba der Kirchenbau, leto das Kirchenjahr, občestvo die Kirchengemeinschaft, okno das Kirchenfenster, petje der Kirchengesang, posestvo das Kirchengut, pravo das Kirchenrecht, prekletstvo der Kirchenbann, verovanje der Kirchenglaube, klopi das Kirchengestühl, orgle die Kirchenorgel, vrata die Kirchentür)
cerkveno učiteljstvo kirchliches Lehramt
biti zavezanec cerkvenega prispevka kirchensteuerpflichtig sein
koledar cerkvenih praznikov der Festkalender
cerkveni predmeti kirchliche Geräte
obiskovanje cerkvenih obredov der Kirchgang/Kirchenbesuch
obiskovalec cerkvenih obredov der Kirchgänger/Kirchenbesucher
obiskovati cerkvene obrede ein Kirchgänger/Kirchenbesucher sein
svobodna cerkvena skupnost die Freikirche
figurativno reven kot cerkvena miš arm wie eine Kirchenmaus - cerkven pridevnik
1. (o zgradbi) ▸ templomi, templomcerkveni zvonik ▸ templomi haranglábcerkveni kor ▸ templomi kóruscerkveni oltar ▸ templomi oltárcerkveni zid ▸ templomfalcerkvena vrata ▸ templomkapucerkvena freska ▸ templomi freskócerkvena notranjščina ▸ templombelsőcerkveni zvon ▸ templomharangcerkvena ladja ▸ templomhajócerkvena klop ▸ templompadPovezane iztočnice: cerkvene orgle, cerkveni stolp
2. (o instituciji) ▸ egyházicerkveno občestvo ▸ egyházi közösségcerkvena institucija ▸ egyházi intézménycerkvena organizacija ▸ egyházi szervezetcerkveni koncil ▸ egyházi zsinatcerkvena zgodovina ▸ egyháztörténetcerkveni dostojanstvenik ▸ egyházi méltóságcerkveni poglavar ▸ egyházfőcerkvena lastnina ▸ egyházi tulajdoncerkveno vodstvo ▸ egyházi vezetéscerkveni krogi ▸ egyházi körökcerkvena hierarhija ▸ egyházi hierarchiacerkveno premoženje ▸ egyházi tulajdonPovezane iztočnice: cerkvena gimnazija, cerkveni davek, cerkveni ključar, cerkveni očetje, cerkveni pevci, cerkveni pravnik, cerkveni učitelj, cerkveni zbor, cerkveno pravo
3. (o obredih in praksah) ▸ egyházicerkveno bogoslužje ▸ egyházi istentiszteletcerkveni obred ▸ egyházi szertartáscerkveni blagoslov ▸ egyházi áldáscerkvena poroka ▸ egyházi esküvőcerkveni zakrament ▸ egyházi szentségcerkveni pogreb ▸ egyházi temetéscerkveni praznik ▸ egyházi ünnepPovezane iztočnice: cerkveno leto
4. (o verovanju) ▸ egyházicerkveni nauk ▸ egyházi tanításcerkvena zapoved ▸ egyházi parancsolat
5. v umetnosti (neposveten) ▸ egyházicerkvena glasba ▸ egyházi zenecerkvena arhitektura ▸ egyházi építészetPovezane iztočnice: cerkvena heraldika - cerkvén (-a -o) adj. di, della chiesa; ecclesiastico; canonico; sacro:
cerkveni stolp campanile
cerkveni dostojanstveniki prelati
cerkvene hierarhije gerarchie ecclesiastiche
cerkveno pravo diritto canonico
cerkveni pogreb funerale ecclesiastico
cerkvena pesem, umetnost canto sacro, arte sacra
lingv. cerkvena slovanščina slavo ecclesiastico
rel. cerkveni očetje Padri della Chiesa
rel. cerkveni zbor concilio
cerkvena pušica borsello
cerkveni beneficij beneficio ecclesiastico
cerkveni dostojanstvenik mitrato
cerkveni pevec cantore
cerkveni snažilec scaccino
cerkveni stavbni urad fabbrica, fabbriceria
pren. biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna - dedek samostalnik
1. (stari oče) ▸ nagyapa, nagypapa, nagyapóostarel dedek ▸ idős nagypapaponosen dedek ▸ büszke nagypapaposloviti se od dedka ▸ elbúcsúzik a nagyapátólpostati dedek ▸ nagyapa leszdedek in babica ▸ nagypapa és nagymamapogreb dedka ▸ nagyapa temetéseJe oče petih otrok in dedek štirih vnukov. ▸ Öt gyermek apja és négy unoka nagyapja.
2. izraža naklonjenost (starec) ▸ öregapó, nagyapó, nagypapa
Neki stari dedek naju napoti v hotel. ▸ Egy öregapó irányított minket a hotelbe.
V hišici je živel star dedek z dolgo belo brado. ▸ A házban egy hosszú, fehér szakállt viselő nagyapó élt.
3. (začetnik česa) ▸ nagyapó, nagypapa
Havelock Ellis je dedek moderne seksologije. ▸ Havelock Ellis a modern szexológia nagyapja.
4. (moški z dolgim stažem) ▸ nagypapaboksarski dedek ▸ boxnagypapaRockovski dedek Mick Jagger ljubi lepa dekleta. ▸ Mick Jagger, a rocknagypapa szereti a szép lányokat. - drág (-a -o)
A) adj.
1. caro, costoso; prezioso:
draga stanovanja alloggi cari
drage knjige libri cari, costosi
dragi kamen pietra preziosa
metal. drage kovine metalli preziosi
drag kot žafran molto caro, che costa un occhio della testa
2. (do katerega ima kdo pozitiven odnos) caro:
drag človek una cara persona
pogreb dragega pokojnika il funerale del caro estinto
(v nagovoru) dragi bralci, gledalci cari, gentili lettori, spettatori
3. (dragocen) prezioso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
to je bila zanj draga šola un'esperienza che gli è costata cara
ustreči drage volje accontentare volentieri
pren. molči, če ti je življenje drago taci, se hai cara la vita
če ti je drago, storiva tako se vuoi, facciamo così
pojdi, kamor ti je drago va dove vuoi
B) drági (-a -o) m, f, n
spomniti se svojih dragih ricordarsi dei propri cari
mislil je na svojo drago pensava alla sua ragazza, alla sua findanzata
pren. vrniti milo za drago rendere pan per focaccia - držáven State, state
držávni arhiv public record office, (dokumenti) state archives pl
držávna banka state (ali national) bank
držávni bankrot national bankruptcy
držávna blagajna (public) treasury; exchequer
držávna Cerkev, cerkev state church, established church, (v Angliji) Church of England
držávni budžet budget; finances pl (of the state); ways and means pl, (plan) (VB) estimates pl
držávne dajatve (davki) government taxes pl
držávni dohodki public revenue(s) (pl), (inland) revenue
držávni dolg national (ali public) debt
držávni interes public interest
držávna himna national anthem
držávni izdatki, stroški public expenses pl
na držávne stroške at public expense
držávne finance finances of the state, public finance
držávni kapitalizem state capitalism
držávna kontrola state control, state supervision
držávna knjižnica national library
držávna last(nina) state property, public (ali national) property
držávna loterija state lottery
držávna meja national boundary
držávni minister minister (of state), (v Angliji) Secretary of State
držávno ministrstvo (state) ministry
držávni monopol government monopoly
držávna oblast government (ali public) authority
držávni organ state agency
držávni pečat Great Seal
držávna podpora state subsidy
držávno posojilo government bonds, public (ali government) loan; ZDA government bonds (ali securities) pl
držávna (tajna) policija (secret) state police
držávno podjetje government enterprise, national undertaking
držávno pravo public law, state law, constitutional law
držávni proces pravo state trial
držávni pravdnik public prosecutor
generalni držáven pravdnik attorney general, pl attorneys general; ZDA prosecuting attorney, state attorney; district attorney; circuit attorney
držáven pogreb state funeral
držávni prevrat (political) revolution
držávna renta state pension
držávni socializem state socialism
držávna služba civil service, ZDA public service
v držávni službi in the service of the state
držávna tiskarna government printing office, VB Her (oziroma His) Majesty's Stationery Office (krajšava: H.M.S.O.)
držávni udar coup d'état, pl coups d'état; overthrow of the government
držávna varnostna služba state security service
držávna uprava administration of the state, public administration; government
držávni uradnik civil servant; government official; public functionary; public official
visok držávni uradnik statesman
držávna varnost national security
držávna zadolženost national debt
držávni zaklad public treasury; exchequer
držávna zastava national flag
držávna železnica state railway; ZDA state railroad
držávna skupnost state community
nauk o držávi civics pl - držáven de(l) Estado; nacional; público
državna banka banco m de Estado (ali de la Nación)
državni arhiv archivo m nacional (ali del Estado)
državna blaginja bien m público
državni dolg deuda f nacional (ali pública)
državni komunizem comunismo m estatista
državni izpit examen de Estado
državni izdatki gastos m pl públicos
državno pravo derecho m público (ali político)
državno posojilo empréstito m de Estado
državni proračun presupuesto m de Estado (ali nacional)
državni pogreb exequias f pl nacionales
državni prevrat golpe m de Estado
državna služba cargo m público
državni svet Consejo m de Estado
državni socializem socialismo m del Estado, estatismo m
državni tožilec procurador m general
državni uradnik empleado m (ali funcionario m) de Estado
državna železnica ferrocarril m del Estado
na državne stroške a expensas del Estado - državn|i (-a, -o) staatlich; national; (v lasti države) staatseigen; notranji: innerstaatlich; National-, Staats-, lastni: Landes- (jezik die Landessprache, prvak Landesmeister, rekord Landesrekord, barve Landesfarben množina, aparat der Staatsapparat, bankrot der Staatsbankrott, blagor das Staatswohl, denar Staatsgelder množina, dolgovi Staatsschulden množina, grb das Staatswappen, interes das Staatsinteresse, izdatki Staatsausgaben množina, izpit das Staatsexamen, die Staatsprüfung, jezik die Staatssprache, kapitalizem der Staatskapitalismus, komisar der Staatskommissar, organ die Staatsbehörde, poglavar das Staatsoberhaupt, pogreb das Staatsbegräbnis, posli Staatsgeschäfte množina, praznik der Nationalfeiertag, Staatsfeiertag, prihodki Staatseinnahmen, množina, proračun der Staatshaushalt, sekretar der Staatssekretär, simbol das Hoheitszeichen, das Staatssymbol, uradnik der Staatsbeamte, banka die Staatsbank, cerkev die Staatskirche, dotacija der [Staatszuschuß] Staatszuschuss, kontrola die Staatsaufsicht, kriza die Staatskrise, lastnina das Staatseigentum, nagrada der Staatspreis, oblast die Staatsgewalt, die Staatsmacht, obveznica die Staatsanleihe, opera die Staatsoper, politika die Staatspolitik, služba der Staatsdienst, tajnost das Staatsgeheimnis, uprava die Staatsverwaltung, varnost die Staatssicherheit, der Staatsschutz, vera die Staatsreligion, zadolženost die Staatsverschuldung, gledališče das Staatstheater, oblastvo die Staatsobrigkeit, podjetje das Staatsunternehmen, der Staatsbetrieb, poroštvo die Staatsbürgschaft, posojilo die Staatsanleihe, premoženje das Staatsvermögen, žalovanje die Staatstrauer)
v državni režiji unter staatlicher Regie
v državni službi beim Staat
na državne stroške auf Staatskosten - stróšek (-ška) m spesa, costo; conto:
obračunati, plačati, poravnati stroške calcolare, pagare, regolare le spese
stroški prevoza costi del trasporto
predračun stroškov preventivo dei costi
pogreb na državne stroške funerale di stato
jur. izvršilni stroški spese dell'esecuzione forzata
ekon. materialni stroški spese materiali
jur. neizterljivost stroškov postopka irrecuperabilità delle spese processuali
potni stroški spese di viaggio
splošni stroški spese generali
tekoči stroški spese correnti, ordinarie
življenjski stroški costo della vita, carovita
med. stroški hospitalizacije spedalità
trg. stroški za zavijanje imballaggio - žálost (-i) f
1. tristezza, mestizia, affanno, dispiacere, dolore, cruccio, lutto, compianto; ekst. pianto; disastro:
obšla, prevzela ga je žalost si rattristò
vdati se žalosti abbandonarsi all'affanno
igra državne reprezentance je bila prava žalost il gioco della nazionale è stato un disastro
žalost vsega naroda il compianto, il cordoglio della nazione
neutolažljiva žalost dolore inconsolabile
2. (žalovanje) lutto:
imeti žalost v hiši avere un lutto in famiglia
dan žalosti giornata di lutto nazionale
3. pren. (nezabaven, nepomemben človek) strazio:
mož je prava žalost il tipo è un vero strazio
4. (slaba stvar) patacca:
kdo ti je podtaknil to žalost?! chi ti ha rifilato questa patacca?!
5. (v adv. rabi) na žalost purtroppo:
ali se je vrnila? Na žalost ne è ritornata? Purtroppo no
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(v osmrtnicah) pogreb bo izpred hiše žalosti il funerale partirà dalla cappella mortuaria
umreti od hude žalosti morire di crepacuore
um. podoba Marije Sedem žalosti immagine della Madonna dei sette dolori, dell'Addolorata
utapljati žalost v alkoholu annegare i propri dolori nell'alcol
/ 1
Število zadetkov: 20