Franja

pogore|ti¹ [é] (-im) ogenj: herunterbrennen, niederbrennen; stavba, mesto ipd.: in Flammen aufgehen, abbrennen, in Rauch und Flammen aufgehen
figurativno trikrat seliti pa enkrat pogoreti dreimal umgezogen ist einmal abgebrannt

pogor|eti² (-im) figurativno pri natečaju ipd.: durchfallen; v tekmi, z načrti: scheitern; eksperiment: gescheitert sein, in die Hose gehen; (bankrotirati) Pleite machen

pogoréti (hiša ipd.) to be destroyed by fire, (žargon) to be gutted (by fire), to be burnt down; figurativno (propasti) to come to grief

pogoréti être incendié, être ruiné par un incendie ; (hiša) brûler, se réduire en cendres ; (sveča) se consumer ; figurativno échouer, subir un échec, faire fiasco ; (gledališka igra, književno delo) faire un four ; pogovorno être flambé, tomber dans le lac

pogoreti do tal être réduit en cendres
pogoreti pri izpitu échouer à l'examen

pogoréti (-ím) perf. intr.

1. bruciare, andare in fiamme

2. pren. fallire, fare fiasco; andare a monte:
klavrno pogoreti fallire miseramente
pogoreti pri volitvah essere battuti alle elezioni

pogoréti -im pogorjeti, izgorjeti:
(-re-) hiša je do tal pogorela
kuća je izgorjela do temelja; lani je pogorel
lane mu je izgorjela kuća; kot kandidat je pogorel
kao kandidat je propao, nije uspio

pogoréti (hiša itd.) quemarse hasta los cimientos, reducirse a cenizas ; (oseba) quedar arruinado por un incendio ; (sveča) quemarse, consumirse

pogoréti -ím dov., погорі́ти -рю́ док.

pogoréti -ím dov. a arde

abbrennen^* intransitiv pogoreti, zgoreti; transitiv zažgati, zažigati, požigati; Textilien: smoditi

ausbrennen^* transitiv izžgati, izžigati (tudi Medizin, Technik); intransitiv zgoreti, (erlöschen) dogoreti, dogorevati, Elektrizität pregoreti, Technik dogorevati, Haus: pogoreti

burn away neprehodni glagol
zgoreti, pogoreti

burn down neprehodni glagol & prehodni glagol
požgati; pogoreti, zgoreti

cōnflăgrō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. vzplamte(va)ti, zgore(va)ti, pogore(va)ti: classis populi Romani praedonum incendio conflagrabat Ci., iisdem flammis Carthaginem, quibus castra conflagrassent L.; pren.
a) (o živalskem telesu) vne(ma)ti se: colla boum conflagrant Col.
b) (o osebah) α) vne(ma)ti se od česa: amoris flammā c. Ci. v ljubezni vzplamte(va)ti, od ljubezni vne(ma)ti se. β) tum te non existimas invidiae incendio conflagraturum? Ci. da boš zgorel v ognju obče nevolje. Pt. cōnflagrātus 3 med. = zgorel, pogorel: urbs acerbissimo incendio conflagrata Corn., Orientis regiones Phaëthontis ruinā conflagratae Ap.

2. pren. (o osebah) zaradi česa (po)giniti, onesrečiti (onesrečevati) se, česa žrtev biti, kot žrtev česa pasti: quā invidiā C. Iunius conflagravit Ci., invidiā alicuius c. Ci. biti žrtev sovraštva, istius furtorum ac flagitiorum invidiā conflagravit Ci., ne se innoxiam invidiā Hieronymi conflagrare sinerent L., nocendi acerbitate conflagrans Amm. strastno škodoželjen; (o stvareh) = propasti: quae leges cum omni iure conflagraverunt Ci. —

II. trans. sežgati: Iuppiter … Semelem conflagravit Hyg.

cramer [krame] verbe transitif zažgati; verbe intransitif zažgati se, pogoreti

cramer un rôti zažgati, prismoditi pečenko
les nouilles ont cramé rezanci so se prismodili
la bicoque a cramé baraka (koča, hiša) je pogorela

deflagrate [défləgreit] prehodni glagol & neprehodni glagol
požgati; pogoreti

dēflăgrō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. docela pogoreti, zgoreti: Suet., facibus incensa … domus deflagravit Ci., qua nocte natus erat (Alexander), eādem Dianae Ephesiae templum deflagraverat Ci., (Phaëthon) ictu fulminis deflagravit Ci., si aedes nostrae deflagrassent L.; pren. = poginiti: qui … communi incendio malint quam suo deflagrare Ci., ruere ac deflagrare omnia passuri estis? L.

2. dogore(va)ti, pren. = poleči (polegati) se, poneha(va)ti: spes animum subibat deflagrare iras vestras … posse L., deflagrante paulatim seditione T., nec patiebatur iram … senis deflagrare Lact.

— II. (redko) trans. pož(i)gati: quae (loca sol) proxime currendo deflagrat Vitr.; sicer le pt.pf. dēflagrātus 3 požgan: fana flammā deflagrata Enn. ap. Ci.; pren.: in cinere deflagrati imperii Ci. uničenega, propadlega.

herunterbrennen^* pogoreti; Sonne: žgati

izgòrjeti -īm (ijek.), izgòreti izgòrīm (ek.), izgòrio izgòrjela, izgòreo izgòrela
1. zgoreti: kuća je vatrom izgorjela; izgorjeti u ljubavi; izgorjeti od stida
2. požgati, sežgali: izgorjeti šumu; fanatici izgorješe mnoge naše biblioteke; osudili bi na smrt nevjernike, žive bi ih izgorjeli na gradskome trgu
3. pokuriti: izgorjeti mnogo drva
4. pokvariti se, izničiti se, iti na nič: da dubre sasvim izgorelo, izvetrilo i snagu izgubilo ne bi, na njive se ili bašte izvozi
5. uničiti: nemoj da me izgoriš
6. oveneti, posušiti se, zgoreti: izgorjela je tratina
7. ogoreti: izgorjeti od sunca
8. dogoreti: svijeća, je izgorjela
9. ekspr. pogoreti (pri igri, pri kartanju): dajte amo te karte, izgorjeli ste svi
10. izgorješe mi tabani zelo sem nestrpen: izgorjeti po glavi ponoreti; izgorjele su mu utrobice padel je od puškine krogle; izgorjeti srce (utrobice) kome ubiti koga s strelnim orožjem

niederbrennen^* transitiv požgati; intransitiv pogoreti