Franja

podzemlj|e [é] srednji spol (-a …) geografija der Untergrund, die Unterwelt; figurativno die Unterwelt; zločinsko: die Verbrecherwelt

pòdzēmlje s podzemlje: duše u -u

podzémlje underworld, lower world; nether world, nether regions pl; pesniško Hades

podzémlje (mitološko) les enfers moški spol množine , le règne de l'ombre ; agronomija sous-sol moški spol ; figurativno milieu moški spol , monde moški spol interlope, pègre ženski spol , bas-fonds moški spol množine

podzémlje (-a) n

1. sottosuolo

2. pren. malavita, malvivenza; teppismo

3. mitol. erebo; orco; Dite; inferi, ade

podzémlje s podzemlje: londonsko podzemlje

podzémlje mit averno m , infiernos m pl ; reino m de las sombras ; agr subsuelo m

podzémlje -a s., підземе́лля -я с.

podzémlje -a s subsol

âd âda, mest. u ádu m (gr. hades) had, podzemlje; gl. tudi had

avērno m mitol. pekel, podzemlje

averno moški spol podzemlje; pekel

Avernus -ī, m: V., Pr., ali Averni lacus: Ci., ali lacus Avernī: Lucr., L., ali lacus Avernus: Mel., Plin. Averen, Avernsko jezero, vulkansko jezero z zadušljivimi izparinami in strahotno pokrajino pri Kumah; pesn.: graveolens portus Averni V. kumsko pristanišče; ker je bila po mitu blizu jezera duplina kumske Sibile, Hekatin log in vhod v podzemlje, je Avernus pesn. met. =
a) podzemlje: hunc (Homerum) quoque summa dies nigro submersit Averno O., Stygius Avernus Lucan., pallens ali Tartareus Avernus Stat., taciti regnator Averni Mart.
b) Aheront: pigri sulcator Averni Stat.; pooseb. kot božanstvo Avernus -ī, m bog Averen: Serv.; pesn. kot adj. Avernus 3 =

1. avernski, ob (pri) Avernu (ležeč): Averna loca lacusque Lucr., freta ali lacus V. Avernsko jezero, luci V., Sil.; subst. Averna -ōrum, n (sc. loca) pokrajina ob Avernskem jezeru: Averna sonantia silvis V., Averna alta V. duplina ob Avernskem jezeru.

2. podzemeljski: stagna V., valles O., loca O. = podzemlje, Iuno Averna (= Proserpina) O., Sil.; subst. neutr. pl. = podzemlje: imis Acheronta adfatur Avernis V. v podzemeljskih globinah. — Od tod adj. Avernālis -e avernski (= ki spada k Avernskemu jezeru), Avernskega jezera: aquae H., Nymphae O., Sibylla Pr., Naiades Stat.

catōnium -iī, n (iz gr. κάτω spodaj) podzemlje: Lab. ap. Gell., Eccl.; od tod besedna igra: vereor, ne in catonium Catoninos Ci. ep.

chaos, acc. chaos, abl. chaō, drugih sklonov v klas. lat. ni (Prisc. navaja neizpričan gen. chaus, dat. chaï, Serv. ima gen. Chaï), n (gr. τὸ χάος) haos (kaos), m

1. neizmerna praznina v podzemlju, kraljestvo teme, podzemlje: Sen. tr., Val. Fl., Stat., per chaos hoc ingens vastique silentia regni... oro O., possidet alter (Neptunus) aquas, alter (Pluto) inane chaos O.

2. pooseb. kot nom. propr. Chaos Haos, podzemeljsko božanstvo, oče Noči in Ereba: Hyg., Sen. tr., Q., Sil., Chaos et Phlegeton V., ter centum tonat ore deos, Erebumque Chaosque V., et Noctem Noctisque deos Ereboque Chaoque convocat O.

3. pren. neizmerna, trda tema: Cimmerium Stat., horridum Prud.

4.
a) neizmerna temna praznina, v kateri je nastalo vesolje: Varr., Sen. ph.
b) po kasnejših nazorih brezoblična prasnov, iz katere je nastalo vesolje: Sen. tr., Lucan., Lact., inque suas partes cessit inane chaos O., unus erat toto naturae vultus in orbe, quem dixere chaos, rudis indigestaque moles O.; met. ustvarjenje: aque chao divûm numerabat amores O.

dis² m f, dīte n, gen. dītis, dat. dītī, acc. dītem, abl. dītī, gen. pl. dītium (kontr. iz dīves, dīvitis)

1. česa, s čim bogat, s čim obilujoč: dis quidem esses Ter., dis hostis, ditis hominis bona, in diti domo L., dite solum Val. Fl., Bruto praetore tenente ditem Asiam H., dum ne sit te ditior alter H., apud Helvetios longe nobilissimus et ditissimus fuit Orgetorix C.; z gen.: terra dis silvae H., aquae non ditior urna H., ditissimus agri Phoenicum (med Feničani) V., dis ovium Sil., mons ditior umbrae Stat.; z abl.: delubra ditia donis O., dites pecore ac finibus Mel., illa omni opulentiā ditia Cu., nulla res publica umquam bonis exemplis ditior fuit L., regio auro ditissima Iust.; kot subst. masc. bogataš, bogatin: Ter., dites et egentes Ap., CCCCLXX ditissimi L., ditissimus quisque Cu.; adv. komp. dītius: non umquam aliis habitastis in antris ditius Stat.

2. occ. plena obilen: ditia stipendia L., ditissimum bellum T. — Pooseb. Dis, Dītis, m (prevod gr. Πλούτων) Dit, Pluton, podzemeljski bog: Col., Val. Fl., domus Ditis V., fera regia Ditis O., Dis pater Varr., C. (istoveti ga s keltskih bogom noči), T., Suet., terrena vis omnis atque natura Diti patri dedicata est, qui Dives, ut apud Graecos Πλούτων Ci.; met. podzemlje: atri ianua Ditis V. — Soobl. Dītis -is, m: Q., Ditis pater Petr., Ap.

Opomba: Superl. dītissimus v heksametru vedno nam. dīvitissimus, ki ne gre v verz.

Dite m

1. mitol. Pluton

2. podzemlje

ērebo m mitol. podzemlje

Erebo moški spol pesniško podzemlje; pekel

hâd m, mest. u hádu (gr. hades) had, podzemlje