Franja

podpre|ti [é] (-m) podpirati

1. (opreti) stützen, unterstützen; abstützen (tudi gradbeništvo, arhitektura), s čim aufstützen auf

2. rudarstvo, gradbeništvo, arhitektura unterspreizen; s tramovi: absteifen, z gredmi: abfangen, s poševnimi oporniki: verstreben

3. finančno, z živili, dejavno, z nasvetom, kandidata: unterstützen; denarno: fördern; v stiski: (jemandem) unter die Arme greifen

4. kako trditev, tezo: bekräftigen, untermauern

podpréti to support; (pomagati) to assist, to aid, to help, to sustain, to favour, to give (ali to lend) assistance; (predlog) to second; (odobriti) to uphold, to countenance; (s prispevki) to contribute; (da ne pade) to hold up, to keep from falling; (s kolom) to prop up; (z zidom) to retain, to underpin; (jambor z vrvjo) to stay; (braniti) to back (up) to advocate

podpréti predlog to support (ali, kot glavni podpiratelj: to second) a motion
predlog so podprli... the proposal was supported by...
podpréti svoje mnenje to back one's opinion
podpréti se na, ob to lean on

podpréti mettre (ali apporter) un appui à quelque chose, soutenir ; (stavbo bočno) étayer (tudi figurativno) ; (vojaško) appuyer; patronner, aider, venir en aide ; (pomagati) secourir ; (denarno) subventionner

podpreti koga donner (ali prêter) la main à quelqu'un, (finančno) soutenir quelqu'un financièrement
podpreti mnenje appuyer (ali défendre) une opinion
moralno podpreti relever le moral, soutenir moralement
podpreti z nasipom terrasser
podpreti prošnjo kake osebe appuyer la demande de quelqu'un
podpreti neko stvar se faire le soutien d'une cause

podpréti (-prèm) perf. glej podpirati | podpreti

podpréti podprèm, podpri -ite, podprl-a, podprt -a
I.
1. poduprijeti, podupreti: podpreti strop, zid, drevo
2. pomoći, potpomoći: podpreti reveža
3. potkrijepiti, potkrepiti, poduprijeti, podsnažiti: podpreti predlog z dokazi, prošnjo
II. podpreti se
1. podpreti se na komolce podlaktiti se; podpreti se z rokama v boke
podbočiti se
2. podpreti se z jedjo za dolgo pot potkrijepiti se

podpréti apoyar; sostener ; (pomagati) socorrer, ayudar, auxiliar; asistir ; (denarno) subvencionar, subsidiar

podpréti -èm dov., підпе́рти підіпру́ док., підтри́мати -маю док.

podpréti -èm dov.
1. a susţine; a sprijini
□ denarno podpreti a subvenţiona
2. a propti, a rezema

podpre|ti se [é] (-m se) z jedjo: sich stärken

abfangen^* prestreči, prestrezati, ujeti; ein Auto, Flugzeug: dobiti pod kontrolo; Verbrauchsspitzen: zajemati; (stützen) podpreti

absteifen einen Kragen usw.: podložiti, mit Stärke: poškrobiti; Bauwerke: podpreti; intransitiv Schlacke: zgostiti se, skutiti se

abstützen podpreti, podpirati; opreti, opirati (auf na) (sich se)

adiuvō -āre -iūvī -iūtum

1. pomagati, podpreti (podpirati), pospešiti (pospeševati); abs.: adiuvere captivi L., tyrannus ... Antiochum Aetolosque adiuturos pronuntiat L., se adiuvante N. z njegovo pomočjo, Lacedaemoniis adiuvantibus N.; z acc. personae: Pl., Ter., Pac. ap. Non., barbaros N.; preg.: fortes fortuna adiuvat Ter., Ci., L. (prim.: fortes adiuvat ipsa Venus Tib.), Nectenebin adiutum profectus N., adiuvare se manibus in assurgendo L., amicos in filiarum collocatione Ci., ad percipiendam colendamque virtutem litteris adiuvari Ci., neque de monumentis meis ab iis adiutus es Ci. ep.; z acc. personae in notranjim obj.: neque me quicquam consilio adiuvas? Ter.; s samim notranjim obj.: si quid tu adiuvas Pl., si quid ego adiuvero (gl. opombo) Enn. ap. Ci., quorum alteri ... non multum adiuvabant C.; z acc. rei in dat. commodi: messim hanc nobis adiuvent Gell.; s finalnim stavkom: ut amplissimum nomen consequeremur, unus praeter ceteros adiuvisti Ci. ep. si pripomogel, adiuvato, ne quis liminis obserat tabellam Cat.; z inf.: Plin., occ.
a) pomočnik biti (igralcu na odru): mimographos adiuvat Suet.
b) (o)bodriti, (o)hrabriti: clamore militem suum L., philosophorum disputationibus ... maxime orator est ... adiutus Ci.

2. pren.
a) (stvari) pospešiti (pospeševati), gojiti: Sthenii causam, rem publ. certo animo, omnium gentium consensum Ci., criminationem Cu., preces alicuius Suet., virtus adiuvabitur commendatione maiorum Ci., adiuvare ignem L., O. netiti, formam curā O. povzdigniti (povzdigovati), ictum hostis Cu.
b) abs. pomagati, pripomoči, koristiti, dobro služiti, sodelovati: in re mala, animo si bono utare, adiuvat Pl. adiuvat hoc quoque H., ante omnia adiuvit memoria damnationis Sergii L., adiuvat etiam, quod auditor gaudet intellegere Q.; z inf.: nihil igitur adiuvat procedere ... in virtute Ci.; z notranjim obj.: solitudo aliquid adiuvat Ci., non multum ad rem adiuvat C. ne pomaga dosti; adj. oz. subst. pt. pr. v fil.: causae adiuvantes Ci. posredni vzroki (naspr. proximae neposredni), haec esse adiuvantia causarum Ci. sovzroki.

Opomba: Star.fut. II. adiūrō ali (kot se piše zdaj) adiuerō: Enn. ap. Ci., adiuerit: Ter.; pozni pf. adiuvāvī: Val. Max., Paul. (Dig.), Cass.; pt. fut. adiuvātūrus: Petr., pravilno adiūturus: Ter., L.

adminiculō -āre -āvī -ātum (adminiculum)

1. agr. (s količi idr.) podpreti (podpirati): Plin., vitem Ci., Col., vineam Col.

2. pren. podpreti (podpirati), pomoči (pomagati): Varr. ap. Non.,Varr. ap. Prisc., Gell., Aug.; partes adminiculandi Varr.; od tod adj. pt. pf. adminiculātus 3 dobro podprt, trden: Macr., memoria adminiculatior Gell.

afianzar [z/c] (za)jamčiti, porok biti; zgrabiti, prijeti; podpreti

afianzarse opreti se
afianzar con tornillos priviti

afirmar utrditi, podpreti; trditi, potrditi, zagotoviti; Čile prisoliti (zaušnico)

afirmar el rostro resen obraz narediti
afirmarse afirmirati se, uveljaviti se; opreti se; pri izpovedi vztrajati

allevō (adlevō) -āre -āvi -ātum

1. dvigniti (dvigati), vzdigniti (vzdigovati): ut gelidos conplexibus allevet artus O., quibus (laqueis) adlevati milites facilius escenderent S., adlevatus circumstantium humeris T., adl. supplicem T., all. oculos Cu., supercilia Q., se clipeo Cu. vzravnati se; pren.: modo in caelum allevatur, modo defertur in terram Sen. ph. zdaj se vznaša do neba, zdaj se ponižuje do zemlje, eloquentiā et spiritu... et consulatu allevabatur Fl. vznašala ga je zgovornost,...

2. pren.
a) (telesne in duševne težave) (o)lajšati, (po)tolažiti, (u)tešiti, (raz)vedriti koga: hoc onus si... adlevabitis, feram, ut potero Ci., adlevatae notae T. kazni zaradi žaljenja časti so se olajšale, animum a maerore allevare Cu. srce tolažiti; pass. allevari = razvedriti se, razživiti (razživljati) se, okrepiti se, okrevati: tamen allevor, cum loquor tecum absens Ci. ep., quod... de allevato corpore tuo nuntiaret Ci. ep., nec viribus allevor ullis O.; z grškim acc.: adlevatur animum T. čuti v srcu olajšanje.
b) occ. podpreti (podpirati), pomagati: aliquid summis eloquentiae viribus Q., Sabinus..., ne adlevasse videretur, inpulit ruentem T.

apear pomagati komu s konja; odstaviti; odpraviti (težavo); opustiti; podpreti; izmeriti; odvrniti (de od); prebresti

apearse iz-, se-stopiti; dospeti; premisliti se
apearse por la cola nesmisel reči
apearse de su burro uvideti svojo zmoto

apoyar podpreti (se), nasloniti (se), opreti (se), pritiskati na; utemeljiti (prošnjo); braniti; pospeševati, dati poudarek

apoyar con citas z navedki podpreti
apoyarse en el bastón na palico se opirati
apoyarse contra la pared na zid (steno) se nasloniti

appuntellare v. tr. (pres. appuntēllo) podpreti, podpirati