Franja

podpira|ti¹ (-m) podpreti fizično:

1. glavo, človeka ipd.: stützen, abstützen, na: aufstützen (auf), človeka pri hoji: stützen, (prijeti pod roko) unterfassen

2. tehnika auflagern (auf), aufstützen, rudarstvo aufwältigen

podpira|ti² (-m) podpreti (pomagati)

1. denarno: fördern, (dajati subvencije) bezuschussen, subventionieren

2. finančno, s potrebščinami, kandidate, projekt, z dejanji, z nasveti: unterstützen, fördern

3. predlog: hinter (einem Vorschlag) stehen, zu (etwas) stehen

4. ravnanje/odločitve koga: (jemandem) den Rücken stärken; (krepiti) nagnjenje: fördern; (iti na roko) zur Hand gehen, negativno: (jemandem/einer Sache) Vorschub leisten

podpira|ti³ (-m) argumenti, dejstva ipd.: erhärten

podpírati to support; (pomagati) to aid, to help, to assist, to sustain, to favour; (da ne pade) to keep (ali to protect) from falling, to hold up; (s podpornikom) to buttress; (s kolom) to prop up; (s poševnim zidom) to retain, (z vrvjo, jambor) to stay; (s prispevki) to contribute (to); (braniti) to back, to advocate; (odobravati) to countenance, to uphold

podpírati predlog to support (ali, kot glavni podpiratelj: to second) a motion

podpírati soutenir, appuyer, maintenir; aider, assister, secourir ; (denarno) subventionner ; (pospeševati) favoriser

podpirati se medsebojno se soutenir, s'entraider
podpirati moralno relever le moral
podpirati z nasvetom in z denarjem aider quelqu'un de ses conseils et de sa bourse

podpírati (-am) | podpréti (-prèm)

A) imperf., perf.

1. appoggiare, sostenere, sorreggere, puntellare; agr.
podpirati sadno drevje staggiare gli alberi da frutto

2. puntellare, imbrigliare:
podpreti razpadajočo stavbo imbrigliare un edificio pericolante

3. pren. aiutare, assistere, difendere, fiancheggiare, favorire, assecondare, caldeggiare, spalleggiare, sovvenzionare, sussidiare:
finančno podpreti aiutare finanziariamente
podpirati predlog caldeggiare una proposta
podpirati napore, prizadevanja nekoga assecondare gli sforzi di qcn.
podpirati umetnost in znanost favorire le arti e le scienze
podpreti svojo trditev z argumenti addurre argomenti a sostegno della propria (mia, tua, sua...) tesi, difendere le proprie ragioni
podpirati reforme parteggiare per le riforme

B) podpírati se (-am se) | podpréti se (-prèm se) imperf., perf. refl.

1. appoggiarsi (a), sostenersi (con)

2. (pokrepčati se) rifocillarsi

podpírati -am podupirati, potpomagati: podpirati socialno šibke sloje; podpirati koga z roko; podpirati peč
sjediti, sedeti kraj peći; žena pri hiši tri ogle podpira
uloga žene kao domaćice veoma je važna u kući; podpirati prošnjo
preporučiti, preporučivati molbu

podpírati apoyar (tudi fig) ; sostener; subvenir ; (pomagati) socorrer, ayudar ; (pospeševati) favorecer, fomentar; subvencionar

podpirati se medsebojno ayudarse entre sí

podpírati -am nedov., підтри́мувати -мую недок., сприя́ти сприя́ю недок., підпира́ти -ра́ю недок.

podpírati -am nedov.
1. a susţine; a sprijini
□ denarno podpirati a subvenţiona
2. a propti, a rezema

abet [əbét] prehodni glagol
podpirati, pomagati; dajati potuho, hujskati

to aid and abet biti sokriv

abide with neprehodni glagol
podpirati, pomagati, biti komu ob strani; zadovoljiti se s čim

abstützen podpreti, podpirati; opreti, opirati (auf na) (sich se)

acorrer podpirati, na pomoč komu hiteti; priteči, prihiteti

advantage² [ədvá:ntidž] prehodni glagol
pospeševati; podpirati; koristiti

affiancare v. tr. (pres. affianco)

1. postaviti ob bok, poleg, nastaviti poleg:
gli fu affiancato un altro impiegato poleg njega so nastavili še drugega uslužbenca

2. pren. podpirati, pomagati, stati ob strani:
lo affiancavano tutti gli amici vsi prijatelji so mu stali ob strani

aid¹ [eid] prehodni glagol
pomagati, podpirati; pospeševati

pravno to aid and abet pomagati, iti na roko

aider [ɛde] verbe transitif pomagati (quelqu'un komu), podpirati (de z); verbe intransitif prispevati (à k), olajšati

s'aider de quelque chose pomagati si s čim; uporabiti kaj
aider quelqu'un dans ses travaux pomagati komu pri delu
aider à la digestion pospeševati prebavo
ces mesures aideront au rétablissement de l'économie ti ukrepi bodo prispevali k ozdravljenju gospodarstva
la fatigue aidant; je ne pus dormir tudi zaradi utrujenosti nisem mogel spati
Dieu aidant z božjo pomočjo
s'aider du dictionnaire pomagati si s slovarjem, rabiti, uporabljati slovar
ils s'aident mutuellement pomagajo si med seboj

alō -ere, aluī, altum, mlajše alitum

1. rediti, (pre)hraniti, (pre)živiti, krmiti, pitati, dojiti: Kom. idr., se et suos C., elephantos Ci., anseres in Capitolio Ci., aliquem publice N., equorum greges Cu., puerum tepidi ope lactis O., binos ubere fetus V., agrestes peregrino frumento L., se suosque latrociniis C. preživljati se z roparstvom, živeti od roparstva, nautae palmarum radicibus alebantur Ci., ali lacte Ci. ali panico corrupto C. ali nectareis aquis O.; qui... per dedecus Neronis alebantur T. ki so živeli ob Neronovi sramotnosti; pren.: alere oratorem quodam uberi iucundoque suco Q.;
a) vzdrževati, z živežem zalagati, živež dovažati: cum agellus eum non satis aleret Ci., idem hic... agellus illos alet N., sterilis diu palus aptaque remis vicinas urbes alit H., quam (plebis turbam) nec capere tam exiguus collis nec alere in tanta inopia frumenti poterat L., al. exercitum, maiores copias Ci., Metelli exercitum stipendio frumentoque S., exercitūs contra aliquem iam multos annos C., venatus viros pariter ac feminas alit T. možje in žene žive od lova; quos manus atque lingua periurio aut sanguine civili alebat S.
b) vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati): is natus et omnem pueritiam Arpini altus S., cum Hannibale... alto educatoque inter arma L., locus..., ubi alitus... est Ci. je zrasel, aliquem alicui committere alendum clam O. ali aliquem alicui furtim alendum mandare Cu. v vzrejo na skrivnem, si cui... filius... aletur H. če bo komu sin zrasel; pesn.: virgo regia, quam lectulus in molli complexu matris alebat Cat.; pren.: urbs, in qua et nata et alta sit eloquentia Ci., inter parietes aluit eam gloriam, quam... Ci.

2. pren.
a) rediti = rasti dajati, roditi: Ci. idr., tellus umida maiores herbas alit V., ductores..., quos Africa terra... alit V., tunc rhombos minus aequora alebant? H., gramen erat circa, quod proximus humor alebat O. je napajala, interiora alendis frugibus mitia Cu., eadem terra et rhinocerotas alit (daje nosorogom hrano), non generat Cu., multa arbor et vitis largos... fructus alit Cu., pax aluit vites Tib.; amnis, imbres quem super notas aluere ripas H. ki ga je dež napel (vzdignil), ki je po dežju narastel, idem (mons) amnem Iordanen alit T. zalaga z vodo; alere ignem Cu. ali flammas O. ali flammam T. netiti, tako tudi: mercimonium, quo flamma alitur T., diductis, quibus flamma alebatur Q., ipsis in undis alitur incendium Iust.; globum lunae Titaniaque astra spiritus intus alit V. oživlja duh vesolja, itaque se ipse (mundus) consumptione et senio alebat sui Ci. se je oživljal.
b) pospešiti (pospeševati), podpirati, (o)krepiti, razvi(ja)ti, izobraziti (izobraž[ev]ati), pomnožiti (pomnoževati), poveč(ev)ati (naspr. minuere): alere corpus O., Cels., Plin., omnes corporis extremas quoque partes Lucr., (castitate) ali staturam, ali vires putant C., alere capillum, pilos Plin. pospeševati rast las, cibi, qui alunt Cels. hranljive, močnate jedi; honos alit artes Ci., haec studia adulescentiam alunt Ci., quid alat formetque poëtam H., alit aemulatio ingenia Vell., alere audaciam Ci., bellum Ci., Cu., dubitatione bellum T., civitatem C. pospeševati blaginjo države, rumores credulitate sua L., seditiones civitatium T., spem Catilinae mollibus sententiis aluerunt Ci., al. otium Cu., omnis opera alitur otio Ci. uspeva ob..., eorum furor alitur impunitate Ci., alitur diutius controversia C. se goji, dulcibus verbis alitur amor O., malignis sermonibus non ali Plin. iun. ne veseliti se... govoric, alere morbum N. bolezen (po)slabšati; pren.: haec vulnera vitae... mortis formidine aluntur Lucr., regina... volnus alit venis V. goji rano (= ljubezen), alitur vitium V. raste, toda: alitur ulcus ali vulnus Cels. se celi.

appoggiare

A) v. tr. (pres. appōggio)

1. prisloniti, nasloniti:
appoggiare una scala alla parete prisloniti lestev k zidu

2. položiti, postaviti:
appoggiare i bicchieri sul tavolo postaviti kozarce na mizo
appoggiare un colpo zadati slab udarec (v boksu)
appoggiare uno schiaffo primazati klofuto
appoggiare la voce su una parola z glasom podkrepiti besedo

3. pren. podpirati:
appoggiare un partito politico podpirati politično stranko

4. absol. šport poslati predložek (v nogometu)

B) ➞ appoggiarsi v. rifl. (pres. mi appōggio) opreti, opirati se, nasloniti se (tudi pren.):
appoggiarsi a un amico opreti se na prijatelja