Franja

Zadetki iskanja

  • podnebj|e [é] srednji spol (-a …) geografija das Klima (celinsko Kontinentalklima, Binnenklima, medicina dražilno Reizklima, etezijsko Etesienklima, gorsko Gebirgsklima, krajevno Ortsklima, medicina milo Schonklima, morsko Seeklima, otoško Inselklima, polarno Polarklima, puščavsko Wüstenklima, sredozemsko Mittelmeerklima, tropsko Tropenklima)
    … podnebja Klima-
    (izboljšanje die Klimaverbesserung, sprememba die Klimaänderung, poslabšanje die Klimaverschlechterung, sprememba der Klimawechsel)
    pogojen s podnebjem klimabedingt
    medicina zdravljenje v ugodnem podnebju die Klimatotherapie
  • podnébje climate

    milo podnébje mild climate
    nauk o podnébju climatology
    tropsko podnébje tropical climate
    ne morem prenašati tega podnébja I cannot stand this climate
    nisem še vajen tega vlažnega podnébja I am not yet used to this damp climate
  • podnébje climat moški spol

    gorsko, višinsko podnebje climat de montagne, d'altitude
    milo, zmerno podnebje climat doux, tempéré
    ostro podnebje climat rigoureux
    puščavsko podnebje climat désertique
    suho, vlažno podnebje climat sec, humide
    tropsko podnebje climat tropical (ali chaud, torride)
    zdravo, nezdravo podnebje climat sain (ali salubre), malsain (ali insalubre)
  • podnébje (-a) n clima (tudi pren.); aria; knjiž. pren. temperie:
    alpsko, hladno, morsko podnebje clima alpino, freddo, marittimo
    celinsko, sredozemsko, tropsko, subtropsko podnebje clima continentale, mediterraneo, tropicale, subtropicale
    milo, ostro podnebje clima mite, rigido
    navaditi se na podnebje acclimatarsi
    podnebje hladne vojne la temperie della guerra fredda
  • podnébje s podneblje, klima: alpsko, morsko, kontinentalno podnebje; ostro, milo podnebje
  • podnébje clima m

    tropsko podnebje clima tropical (ali cálido)
    višinsko podnebje clima de altura
    sprememba podnebja cambio m de clima
    milo podnebje clima templado (ali benigno)
    ostro podnebje clima riguroso
    navaditi (se) na podnebje aclimatar(se)
    spremeniti podnebje cambiar de clima
  • podnébje -a s., клі́мат ч.
  • podnébje -a s climă, climat
  • aridno podnebje stalna zveza
    geografija (o vremenu) ▸ arid éghajlat
  • celinsko podnebje stalna zveza
    geografija (o vremenu) ▸ kontinentális éghajlat
    Sopomenke: kontinentalno podnebje
  • kontinentalno podnebje stalna zveza
    geografija (o vremenu) ▸ kontinentális éghajlat
    Sopomenke: celinsko podnebje
  • monsunsko podnebje stalna zveza
    meteorologija (vrsta podnebja) ▸ monszunéghajlat
  • namorsko podnebje srednji spol das Seeklima
  • tropsko podnebje srednji spol das Tropenklima
    primeren za tropsko podnebje tropentauglich
  • zmerno celinsko podnebje stalna zveza
    geografija (o vremenu) ▸ mérsékelt kontinentális éghajlat
  • zmerno podnebje stalna zveza
    geografija (o vremenu) ▸ mérsékelt éghajlat
    Sopomenke: zmerna klima
  • aria f

    1. zrak:
    aria compressa stisnjen zrak
    aria condizionata klimatiziran zrak
    aria viziata slab zrak
    aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
    corrente d'aria prepih
    andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
    dare aria a una stanza prezračiti sobo
    discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
    a pancia all'aria ležeč vznak
    mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
    ancora in aria še v zraku (načrt)
    andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
    mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
    camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
    fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
    discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
    aver paura dell'aria bati se lastne sence
    non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
    parlare all'aria govoriti v veter
    missili aria-aria rakete zrak-zrak
    PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

    2. podnebje:
    cambiare aria iti drugam
    aria! šalj. stran! izgini!

    3. veter, sapa:
    non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
    tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

    4. pren. videz, izraz; obraz:
    che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
    aria stanca utrujen videz
    ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
    ha l'aria di voler piovere kaže na dež
    darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

    5. glasba arija
  • caelum2 -ī, n (iz *caidlom; prim. lat. caesius)

    1. nebo, nebesa, nebesni svod, nebesni obok: o caelum, o terra, o maria, Neptuni Pac. ap. Varr., Iovis nutu calum, terra, maria reguntur Ci., loca naturae... prima duo, caelum et terra L., Faleriis caelum findi velut magno hiatu visum H., te dea, te fugiunt venti, te nubila caeli V., quidquid deorum in caelo regit O.; poseb.
    a) kot kraj nebesnih in zračnih pojavov: de caelo fit aliquid Ci. na nebu se pojavlja znamenje, totius caeli descriptio Ci., contemplatio caeli Ci., cadunt caelo fulgura V., fulmina iaciuntur de caelo L., de caelo tangi L., V. ali percuti Ci. = ici e caelo Ci. biti od strele zadet, demittere caelo nimbos O., imbres O., de caelo servare Ci. paziti na nebesne pojave, caelo albente C. ko se je danilo, caelo vesperascente N. pod večer, v mraku; preg.: quid si nunc caelum ruat? Ter. (o praznem strahu), caelum ac terras miscere L. ali maria omnia caelo miscere V. kar je spodaj, gor spraviti = na glavo preobrniti, findere caelum aratro O. (o nemogočih stvareh), toto caelo errare Macr. močno se motiti; (dic ubi) tris pateat caeli spatium non amplius ulnas V. (uganka, ki meri na nekega Celija iz Mantove, ki si je pri prodaji svojega zemljišča pridržal tri lakte za grob.)
    b) kot bivališče bogov: Pompeius de caelo delapsus Ci. poslan od bogov; met.: caelo gratus omni V. vsem nebeščanom, commercia caeli O. občevanje z bogovi, me assere caelo O. med bogove, quid me caelum sperare iubebas V. božanstvo, caelo Musa beat H. z nesmrtnostjo, dicare caelo Augustum Plin. iun. ali caelum decernere alicui T. koga med bogove uvrstiti (o poboženju), in caelo sum, digito caelum attingo Ci. ep. presrečen sem, srečen sem kakor v nebesih, conlegam de caelo detraxisti Ci. si spravil ob slavo.

    2. nebeška višina, višina, visokost: boat caelum fremitu virûm Ter., ad caelum manus tendere C. ali tollere H. proti nebu, animum caelo fero V., it caelo (dat.) clamor V.; hiperbola: iuncta caelo montium iuga L. nebotični vrhovi, exiit ad caelum arbor V.; pren.: in caelum... Cato tollitur Ci., Caesar fertur in caelum Ci., rem gestam in caelum efferre Ci. ep., aequare aliquid laudibus caelo V. do nebes povzdigniti.

    3. obnebje, ozračje, zrak: potestne tibi huius caeli spiritus esse iucundus? Ci., cui repente caelum, solum, aquam terramque ademerint Ci., ferri per caelum V., densitas caeli Vitr.; podnebje, ozračje, vreme: haec natura loci caelique est Ci., pingue et concretum caelum Ci., c. crassum, salubre Ci., aestuosum Col., grave Suet., molle Plin., mitissimum L., varium caeli praediscere morem V. nestanovitnost, c. crebris imbribus ac nebulis foedum T.

    4. met.
    a) stran neba: sub quo caelo natus sum L., caelum, non animum, mutant, qui trans mare currunt H., hoc animal negatur vivere in alio caelo Plin.
    b) obzorje, horizont: cuicumque particulae caeli officeretur V., nox humida caelum abstulit V.

    5. pren. obokana votlina, obok, svod: camerarum caelum Vitr., cerebrum est proximum caelo capitis Plin. — Pooseb. Caelum -ī, n = Caelus (gl. caelus) Nebo, bog neba (nebes): Hyg. — Soobl. (z odpahnjeno končnico) cael, n, indecl.: divom domus altisonum cael Enn. ap. Aus.

    Opomba: V klas. dobi se rabi le sg., šele pozneje je (zlasti pri pesnikih) prišel v rabo heterocl. pl. caelī -ōrum, m od subst. caelus.
  • ciel, pluriel cieux, ciels [sjɛl, sjö, sjɛl] masculin nebo, (pluriel cieux) nebesa; podnebje, klima, atmosfera, zrak

    ciel d'airain suša
    ciel (pluriel ciels) de lit baldahin nad posteljo
    ciel étoilé zvezdnato nebo
    ciel de plomb soparno vreme, soparica
    à ciel ouvert na prostem, figuré z odprtimi kartami, minéralogie, mines v dnevnem kopu
    piscine féminin à ciel ouvert odprt plavalni bazen
    feu masculin du ciel strela
    royaume masculin des cieux nebeško kraljestvo
    bleu ciel nebesno moder
    entre ciel et terre med nebom in zemljo
    dans le ciel na nebu
    sous le ciel pod nebom, na tem svetu
    sous d'autres cieux v drugih deželah, drugod
    au nom du ciel! za božjo voljo!
    ciel! ô ciel! juste ciel! sveta nebesa!
    élever jusqu'au ciel povzdigovati do nebes
    être au septième ciel biti v sedmih nebesih, biti presrečen
    gagner le ciel priti v nebesa
    tomber du ciel nenadoma priti, zelo prav priti; kot z neba pasti; onemeti, osupniti
  • ciēlo m

    1. nebo:
    cielo nuvoloso, sereno oblačno, jasno nebo
    toccare il cielo con un dito pren. biti ves blažen
    portare qcn. al cielo pren. koga v nebesa povzdigovati, v zvezde kovati
    a cielo aperto pod milim nebom
    scavo, estrazione a cielo aperto dnevni kop
    apriti cielo! inter. šment!

    2. podnebje

    3. nebo, strop:
    il cielo della camera strop sobe
    il cielo del letto nebo, baldahin nad posteljo

    4. relig. nebo, nebesa:
    i voleri del cielo božja volja
    salire al cielo pren. priti v nebo, umreti
    santo cielo!, giusto cielo! inter. sveta nebesa!
    per amor del cielo! inter. za božjo voljo!

    5.
    essere al settimo cielo pren. biti v devetih nebesih
    portare qcn. al settimo cielo pren. koga v deveta nebesa kovati
    PREGOVORI: ragli di asini non arrivano al cielo preg. pasji lajež ne seže do neba