-
podlóžnik, podlóžnica súbdito m , -ta f
-
podložnik [ó] moški spol (-a …) der Untertan; zgodovina der Hörige
dajatveni podložnik der Zinsbauer, der Hintersasse
-
pȍdložnīk m podložnik: robovi nikomu, podložnici kako komu, a prijatelji svakomu
-
podlóžnik subject; (tlačan) serf, bondman
-
podlóžnik sujet moški spol , (službeno) subalterne moški spol ; (blazina) coussin moški spol
-
podlóžnik (-a) m
1. hist. servo della gleba
2. suddito; ekst. dipendente; pren. ilota
-
podlóžnik m podložnik: graščinski podložnik
-
podlóžnik -a m vasal
-
ambactus -ī, m (kelt. beseda) podložnik, služabnik: ambacti et clientes C., ambactus apud Ennium lingua Gallica servus appellatur P. F.
-
bolster1 [bóulstə] samostalnik
blazina; vzglavnik; podložnik; tram, prečka; odbijač
-
bond-servant [bɔ́ndsə:vənt] samostalnik
neplačan sluga, suženj, podložnik, tlačan
-
bondsman [bɔ́ndzmən] samostalnik
porok
arhaično suženj, podložnik, tlačan
-
dependant, dependent [dipéndənt] samostalnik
služabnik, -nica; družinski član; podložnik, -nica
biologija zajedavec
-
dependiente moški spol podložnik; nameščenec, uslužbenec, uradnik; trgovski pomočnik, komi
dependiente de banco bančni nameščenec
-
Hintersasse, der, podložnik
-
Hörige, der, (ein -r, -n, -n) historische Bedeutung, Geschichte podložnik
-
ilōta m (pl. -ti)
1. hist. helot
2. pren. suženj; brezpraven človek, podložnik
-
pechero moški spol vazal, podložnik
-
pòdānīk m (rus.) podanik, podložnik: podanik grofa Zrinjskog, grofa Celjskog
-
pòdručnīk m zastar. podložnik: tom su velikašu moji roditelji područnici bili