Franja

podlahtnic|a ženski spol (-e …) anatomija der Unterarmknochen, die Elle
glava podlahtnice der Ellenbogenkopf

podlahtnica samostalnik
(kost) ▸ singcsont

podláhtnica anatomija cubitus moški spol

podláhtnica (-e) f anat. cubito, ulna

podláhtnica ž laktača, lakatnjača, lakatna kost

canilla ženski spol golenica, piščal (kost); podlahtnica (kost); navijak, cevka (pri tkanju); cimetna skorja

irse de canilla imeti hudo drisko; ne moči držati jezik za zobmi

cubito m

1. knjižno komolec

2. anat. podlahtnica

3. komolec (dolžinska mera)

cubitus [kübitüs] masculin podlahtnica (kost)

Elle, die, (-, -n) Knochen: podlahtnica, ulna; Maß: vatel; figurativ laket; alles nach der gleichen Elle messen meriti vse z istim vatlom; jemanden mit der Elle messen pretepsti (koga); gehen, laufen: als hätte (er/sie) eine Elle verschluckt kot bi metlo požrl/požrla

ulna množina ulnas, ulnae [ʌ́lnə, -ni] samostalnik, pridevnik
anatomija podlahtnica (kost), ulna

ulna f anat. podlahtnica

Unterarmknochen, der, Anatomie podlahtnica

radius -iī, m (etim. sicer ne popolnoma dognana beseda, najverjetneje sor. z rādīx)

I.

1. pali(či)ca: Plin. idr., acuti atque alius per alium immissi radii L.; occ. prečka, špica, napera pri kolesu: V., Sen. ph., Val. Fl. idr., radii rotarum: V., O., Cu.

2. kot mat. t. t. palica matematikov, orodje, s katerim so risali slike po zelenem steklenem prašku, risarska (risalna) palica, pisalo, risalo, črtnik: Arn. idr., descripsit radio gentibus orbem V., homunculum a pulvere (gl. pulvis) et radio excitabo Ci., geometricus radius Amm.,

3. kot tkalski t.t. snovalnica, suvalnica, čolniček, čolnak: O., Lucr., Sil. idr., excussi manibus radii revolutione pensa V., inter muliercularum radios et textrina dilanior Hier.

4. kot medic. (anatomski) t.t. koželjnica (naspr. cubitus podlahtnica): Cels.

5. kot zoološki t.t.
a) bodica nad repom ribe morski bič (Trigon pastynāca Linn.): Plin.
b) radii ostroge nekaterih ptičev: Plin.; poseb. petelina: Plin.
c) radius virīlis Cael. moško spolovilo, penis.

6. kot bot. t.t. rádij, vrsta podolgovatih oliv, ki so jo vkuhavali: Col., Plin., Cels. idr., radii et amara pausia baca V.; njena podvrsta se je imenovala radius maior: Ca., Varr. —

II. metaf.

1. kot geom. t.t. polmer, rádij kroga: pares a medio radii Ci.

2. žarek ali trak svetečega predmeta, poseb. sonca: Gell., Veg., Amm. idr., radii solis Pl., Ci. idr., Titan radiis retexit orbem V., radii lunae O., iubar hoc radiis insigne coruscis O., aurati radii V. žarni venec, obstret, nubes ardens radiis et auro V. (hendiadyoin = aureis radiis), radii corusci fulminis Val. Fl., radius solis Tert., radius a sole porrectus Lact.