Franja

pod|kopati (-kópljem) untergraben; agronomija in vrtnarstvo einarbeiten

podkopáti to sap; to undermine

podkopáti (-ám) | podkopávati (-am) perf., imperf.

1. coprire di terra, interrare

2. star. pren. (izpodkopati) logorare, minare (la salute)

podkopáti -kópljem i -ám
1. potkopati: podkopati drevo, hišo
2. podriti, podroniti, podlokati: podkopati obrežje
3. zakopati: podkopati gnoj

podkopáti socavar; minar (tudi fig) ; (moralno) corromper ; (uničiti) arrumar, destruir

podkopáti -kópljem dov., підкопа́ти -па́ю док.

burrow² [bʌ́rou] neprehodni glagol & prehodni glagol
zakopati se v zemljo; živeti v brlogu; izkopati, podkopati

to burrow into s.th. poglobiti se v kaj

einarbeiten jemanden uvajati, vpeljevati, vpeljati (v delo); vdelati (sich se); etwas in den Boden: Agronomie und Gartenbau zadelati, podkopati; Wasser ein Loch in etwas: izdolbsti, beim Weben: vtkati; sich einarbeiten beim Weben: skrčiti se (pri tkanju)

fodiō -ere, fōdī, fossum (prim. gr. βόθρος [nam. *gr. φόθρος] jama, rupa). —

I.

1. kopati: in fundo f. Ter., fōdit; invēnit auri aliquantum Ci.; s prolept. obj.: puteum Pl., C., Auct. b. Alx., fossam L., cubilia V.; v pass.: scrobes fodiebantur C.

2. occ. z navadnim obj.
a) kopati, izkopavati: aurum Ci., Lucan., Cl., argentum L.; v pass.; gypsum … e terra foditur Plin.
b) (kopaje) obdelovati, prekopavati: hortum Pl., Ca., hortos Iust., vineam Ca., Mart., argenti fodinas Varr., humum V., Boet., dura arva O., solum Plin., agrum Iuv.
c) okopavati: vites Q., vitem Ambr.
č) izbrskati, prebrskati: terram Ter., Pall., (o merjascu) Ph., terras Fl. (o zlatosledcu); pesn.: aquas O. ali mersis aequora remis Sil. pregrebati.
d) podkopa(va)ti, izpodkopa(va)ti: murum O., specūs Vitr.; abs.: fodientes L. podkopniki, rovokopi.
e) zagrebsti, pokopa(va)ti: mortuos Mel. —

II.

1. bosti, zbadati: aliquem stimulis Pl., noli fodere (sc. latus) Ter. nikar me ne drezaj v rebra (da bi me spomnil), equi f. calcaribus armos V., aversos (elephantos) sub caudis L., repugnantes Cu. udarjati na …

2. occ.
a) prebosti: guttura cultro, pectora telis O., plerosque telis, fugientium terga, resistentium adversa ora Cu., militem hastā, multos pugionibus T., ilia ense, praecordia Sil.
b) izbosti, izkopati, iztakniti: oculos Pl., lumina natis O.

3. metaf.
a) zbadati: cor stimulo foditur Pl., num exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; (o bolečini) mučiti: pungit dolor, vel fodiat sane Ci. da, naj se celo zarije.
b) spodbuditi, spodbosti (spodbadati), podž(i)gati: pectus in iras, mentes invidiae stimulo Sil.

Opomba: Pr. pf. act. fodiit: It. Star. inf. pr. pass. fodīrī: Pl., Ca., Col., Dig., Amm. — Star. soobl. fodō -āre: P. F. sicis fodantes Enn. (?).

honeycomb [hʌ́nikoum]

1. samostalnik
satovje, sat; razpoka, napaka v kovini; satast vzorec

2. prehodni glagol
satasto preluknjati, napraviti satast vzorec
figurativno podkopati

pòdriti pȍdrijēm podriti, podkopati: voda naglo i iznenada nabuja pa podrije i otplavi grede

podròvati pòdrujēm podkopati, spodjesti: voda je podrovala zid; njegov živčani sistem je podrovan

potkòpati -ām podkopati: potkopati zemlju, obalu, sujevjerje; potkopati svoga kolegu na radnom mjestu

sap² [sæp]

1. samostalnik
rov (podzemeljski), podkop; prekop, jarek; kopanje rovov
figurativno počasno ali skrivno spodkopavanje (upanja, odločnosti itd.)

2. neprehodni glagol
kopati rov, prekop
prehodni glagol
(s)podkopati (tudi figurativno)
vojska minirati; spodjesti, oslabiti

my strength was sapped moja moč je bila spodkopana

saper [sape] verbe transitif (s)podkopati (tudi figuré); minirati

se saper (populaire) obleči se
être bien sapé (populaire) biti dobro oblečen
saper une muraille spodkopati zid
la mer sape les falaises morje spodkopava strmo skalnato obalo
saper les fondements de la morale spodkopati temelje morale

sub-ruō -ere -ruī -rutum (sub in ruere)

1. podkopa(va)ti, izpodkopa(va)ti, spodkopa(va)ti, izpodri(va)ti, od tod meton. podreti (podirati), (po)rušiti, uničiti (uničevati): ab radicibus subruunt arbores C., amnis subruit montes Plin. iun. spodkopava, subruere turrim, murum C., subrutis cuniculo moenibus L., testudinibus admotis murus subruebatur L., Afros cum dolabris ad subruendum ab imo murum mittit L., multis simul locis aut subruti aut ariete decussi ruebant muri L., perfringere ac subruere muros T., subruere arces et stantia moenia O., dies mundi, quae subruat arces Pr., subruit haec aevi demoliturque prioris robora O., ingentīs speluncas subruit aetas Lucr., subruta fallaci servat vestigia limo Stat.

2. metaf. izpodkopa(va)ti, spodkopa(va)ti, (o)majati, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): Val. Max. idr., nostram libertatem L., aemulos reges muneribus H., animum laudis avarum H., centurionum militumque animos … variis artibus subruebat T., securitatem multorum subruere Traianus ap. Plin. iun., omnis subruitur natura Lucr.

untergraben^*1 Agronomie und Gartenbau podkopati

підкопа́ти -па́ю док., podkopáti -kópljem dov.

подкапывать, подкопать (s)podkopa(va)ti; minirati;

podkopávati (-am) imperf. glej podkopati | podkopavati