Franja

podočnik¹ [ó] moški spol (-a …) der Augenzahn, Eckzahn

podočnik² [ó] moški spol (-a …)
podočniki množina dunkle Ringe unter den Augen, Augenschatten množina, Augenringe množina

podočnik samostalnik
1. (zob) ▸ szemfog Podočniki in 3 zadnji kočniki so od vsega začetka stalni zobje. ▸ A szemfogak és a 3 hátsó őrlőfog a kezdetektől fogva állandó fog.
Sopomenke: podočnjak

2. ponavadi v množini (temna lisa pod očesom) ▸ karika
Sodelavka je vsako jutro prišla na delo z ogromnimi podočniki. ▸ A munkatársam minden reggel hatalmas karikákkal a szeme alatt jött be dolgozni.
Sopomenke: podočnjak

podóčnik canine, canine tooth, pl teeth; eyetooth, pl -teeth

podóčnik, podočnják (zob) (dent ženski spol ) canine ženski spol (ali œillère)

podóčnik (-a) m

1. anat. (dente) canino

2. (podočnjak) occhiaia, borsa

podóčnik i podóčnjak m očnjak, očnjak

podóčnik (zob) canino m , colmillo m

podóčnik -a m., і́кло -а с.

podóčnik -a m (dinte) canin

Augenzahn, der, podočnik

canin, e [kanɛ̃, in] adjectif pasji; féminin (= dent féminin canine) podočnik (zob)

faim féminin canine volčja lakota
exposition féminin, race féminin canine razstava psov, pasja rasa
rage féminin canine pasja steklina
se faire couronner une canine dati si napraviti krono na podočnik

canino

A) agg. pasji:
mostra canina pasja razstava
fame canina huda lakota
tosse canina med. oslovski kašelj
rosa canina bot. divja roža (Rosa canica)
dente canino anat. podočnik

B) m anat. podočnik

colmillo moški spol podočnik; čekan; okel

escupir por el colmillo širokoustiti se; brezobzirno nastopiti
enseñar los colmillos zobe kazati, oplašiti

colţ

I. -uri n

1. vogal

2.
□ colţ de pâine krajec

3. kot

II. -i m

1. podočnik; okel; čekan

2. zob

Eckzahn, der, podočnik

fang¹ [fæŋ] samostalnik
čekan, podočnik, strupnik; zobna korenina, rogelj; ventilacijska cev

to fall into s.o.'s fangs priti komu v kremplje

Hauer, der, (-s, -) (Winzer) viničar; Jagd beim Keiler: čekan, podočnik; Messer: lovski nož

ȍčnjāk m, òčnjāk -áka m anat. podočnik: očnjaci gornje, donje vilice

tush¹ [tʌš] samostalnik
(konjski) podočnik; dolg in koničast zob