Franja

pobijanj|e srednji spol (-a …)

1. (ubijanje) das Totschlagen; grozovito: das Hinschlachten, Niedermetzeln

2. (boj proti) die Bekämpfung

3. (spodbijanje) die Widerlegung, (ugovarjanje) die Einwendung

pobíjanje killing, slaughtering

pobíjanje abattage moški spol , tuage moški spol , (masovno) massacre moški spol , carnage moški spol

pobíjanje (-a) n

1. (ubijanje) uccisione, abbattimento (di selvaggina); massacro, eccidio

2. (izpodbijanje) confutazione; contestazione

pobíjanje s
1. ubijanje: pobijanje ljudi, divjadi
2. suzbijanje: pobijanje sovražne propagande, alkoholizma
3. razbijanje, lupanje: pobijanje kozarcev

pobíjanje matanza f , (pokol) carnicería f

abat [aba] masculin pobijanje, klanje; pluriel drobni deli zaklanih živali

(pluie féminin d') abat naliv
abat d'eau hud naliv
abats d'animaux de boucherie, de volailles drobni deli klavnih živali, perutnine

abattage [abataž] masculin pobijanje, klanje, zakol (živine); podiranje (dreves); odklesanje (kamna); familier ukor, graja, strogi očitki; argot živahnost, dinamičnost

abattage clandestin, urgent črn, nujen zakol
(familier) avoir de l'abattage biti dinamičen, živahen, aktiven, prekipevajoč

Bekämpfung, die, boj proti, pobijanje, von Schädlingen/Infektionen: zatiranje, einer Krankheit: zdravljenje, odpravljanje

caedēs (st.lat. in star. tudi caedis: L.) -is, gen. pl. -ium (pesn. tudi caedum: Sil.), f (caedere)

I. act.

1. bitje (udarjanje) s pestjo, tepež: Don.

2. pobijanje, moritev, uboj: caedes impia (infanda) legatorum L., intestinae caedes L. sorodnikov, homicidia compescimus et singulas (posameznikov) caedes Sen. ph., confectā caede N. po umoru, nullum in caede nefas V. sovražnika se sme ubiti, caedes et cupido V. (ἓν διὰ δυοῖν) krvoželjnost, nostraeque iniuria caedis V. naklep na naše življenje; pogosto = poboj, pokol, klanje, prelivanje krvi, krvolitje: caedem facere Ci., S., L., Auct. b. Hisp., edere N., L., perpetrare L. ali patrare T., non pugna, sed caedes erat Cu. (prim. „ne boj, mesarsko klanje“, Prešeren), medioque in crimine caedis et igni V., caedes atque incendia Ci., direptiones, latrocinia, caedes Ci., omnia caedibus vastare Hirt. vse pomoriti in opustošiti, caedibus deterrere H.

— II. pass.

1. umor, poboj, uboj, pokol: caedes Clodii Ci., cohortium C., fraterna L., caedes caedem sequitur C. zaporedoma se pobijajo, ex caede fugere C. ali effugere L. ali refugere in castra Hirt. poboju (z bojišča) ubežati.

2. occ. zakol (klanje) žrtve ali poboj (pobijanje) živali na lovu: pro caede boum V., multa caedes bidentium H. obilne žrtve ovac, caedes armenti, iuvenci O. ali iuvencorum Mart., ferarum, ferina O., Polyxenia caedes Cat. žrtvovanje Poliksene.

3. met.
a) v poboju umorjeni, poklani, ubiti, pobiti, padli, mrliči: ingentes Rutulae spectabit caedis acervos V., caedes prope par utrimque fuit L. število ubitih, plenae caedibus viae T.
b) v klanju prelita kri: caede madentes O., caede tepebat humus V., sparsos fraterna caede penates V., (currus) respersus fraterna caede Cat.

carnage [karnaž] masculin klanje, pokol, pobijanje, morija, prelivanje krvi, masaker; figuré uničenje

faire un véritable carnage napraviti pravi pokol

impugnazione f izpodbijanje, pobijanje; oporekanje

impugnment [impjú:nmənt] samostalnik
pobijanje, napadanje (z argumenti), ugovor, pridržek

inter-neciō in inter-niciō -ōnis, f (internecāre pomoriti)

1. pobijanje, pobitje, poboj, pokol, klanje, uničenje, seča: iter per Galliam legionibus nostris Gallorum internicione patefactum est Ci., vicissem cum magnā internicione improborum Ci., i. civium Ci., gentis T., sine internecione resistere Ci., facere interneciones hostium Col., internecionem hominum fore Plin., internecione occidere Aur.

2. metaf. popolno uničenje, popolna ugonobitev, popolno pokončanje, zatrtje, popoln pogin, zator: ad internecionem gentem adducere L., redigere C., popolnoma uničiti, ad internecionem deleri L., ad internecionem caedi L., ad internecionem gesta sunt bella N., internecio gentis finis belli erit T., aliquem ad internecionem vincere Eutr. popolnoma premagati, inter se ad internecionem concurrunt Suet. borijo se na življenje in smrt, do zadnje kaplje krvi, ad internecionem vastare Amm., Hispaniam citeriorem ad internecionem vastare S., persequi aliquem ad internecionem Cu., ad internecionem trucidare Vell., vineta ad internecionem perducere Col., internecio memoriae Plin. popoln izgin iz spomina.

internecium -iī, n (internecāre) pobijanje, ubijanje, morjenje, morija: Isid.

izpodbíjanje i spodbíjanje s podmetanje, opovrgavanje, pobijanje

matanza ženski spol pobijanje, pokol, klanje, prelivanje krvi; domače klanje prašiča

hacer una matanza pokol napraviti; vse posekati

prōstrātiō -ōnis, f (prōsternere) podiranje, metanje, zbijanje, pobijanje, poval(janje): totius corporis Cassian., sui Cassian., vilis Amm. lahni sledovi pustošenja; pren. rušenje, rušitev, uniče(va)nje: disciplinae Tert.

reprehēnsiō (reprēnsiō) -ōnis, f (reprehendere) (za)ustavljanje, zadrževanje; od tod pren.

1. (za)ustavljanje, prenehanje, zadržanje, zadržek: (o govorniku) sine reprehensione Ci. brez spotike.

2. svarjenje, svarilo, svaritev, graja(nje), karanje, opomin(janje), oštevanje, ukor, spodbijanje (izpodbijanje), ugovor, ugovarjanje, pobijanje, odvrnitev, gadba: abs.: T., Plin. idr., in illo reprehensio nulla esse potuit Ci., reprehensione dignus Q., reprehensionem non capere Q. ne moči biti grajan; s subjektnim gen.: cuius reprehensio me vehementer movet Ci., doctorum reprehensionem vereri Ci.; z objektnim gen.: reprehensio culpae, vitae Ci.; meton. hiba, napaka, pomanjkljivost: ut ipsa eius reprehensio laude aliquā non indigna sit Q.

3. kot ret. t.t. ovržba, ovrženje: Ci.

respōnsiō -ōnis f (respondēre)

1. odgovarjanje, odgovor, odvrnitev, odziv(anje) (naspr. interrogatio): Pl., Gell., accusatoris interpretatio indigna responsione Ci.

2. kot ret. figura = gr. ἀπόκρισις sibi ipsi responsio odgovor samemu sebi na kako vprašanje, pobijanje, ovrženje, ovržba samega sebe: Ci., Q.