požrešnež [é] moški spol (-a …) der [Freßsack] Fresssack
požréšnež glouton moški spol , goinfre moški spol , goulu moški spol , gourmand moški spol
požréšnež (-a) | -ica (-e) m, f ingordo (-a), ghiottone (-a); šalj. epulone (-a); golosone (-a), mangione (-a); (požrešen na denar) quattrinaio (-a); avido(-a)
požréšnež i požréšnik m proždrljivac, halapljivac
požréšnež glotón m ; comilón m
comedō -ōnis, m (comedere) požrešnež, parazit, požeruh, pogoltnež: Luc. et Varr. ap. Non.
comēsor (Ulp. (Dig.), Eccl.) in comēstor (vulg.) -ōris, m (comedere) požrešnež, parazit, požeruh, pogoltnež.
croqueur, euse [krɔkœr, öz] adjectif sladkosneden, požrešen; masculin sladkosnednež, požrešnež, hud jedec
croqueur masculin de rimes (familier) rimač, rimar
croqueureuse féminin de diamants ženska, ki zapravlja denar, nakit
dēgulātor -ōris, m (dēgulāre) požeruh, požrešnež, zapravljivec: Ap., Isid.
epulone m požrešnež, požeruh
gargantua [gargɑ̃tɥa] masculin požrešnež, velik jedec
repas masculin de gargantua zelo obilen obed
gastrimargus -ī, m (gr. γαστρίμαργος) požrešnež: ECCL.
glouton, ne [glutɔ̃, ɔn] adjectif požrešen, pohlepen; masculin požeruh, požrešnež; zoologie rosomah
appétit masculin glouton pohlepen tek
glūttō (glūtō) -ōnis, m (glūt(t)īre) požrešnež, zapravljivec: ISID., P. F.
gulō -ōnis, m (gula) požrešnež, sladkosnedež: AP., MACR., P. F.
gurges -itis, m (prim. skr. giráti požira, gárgara-ḥ žrelo, brezno, krnica, gr. γέργερος grlo, sapnik, γαργαρίζω grgram, βάραϑρον brezno, prepad, žrelo, βορά [kar se požira] = hrana, jed, lat. gurguliō1, vorāre, vorāgō)
1. vrtinec, tolmun, krnica, jarin: altus, turbidus V., qui gurges aut quae flumina ... ignara belli? H., gurges, curvos sinuatus in arcus O.
2. sinekdoha: deroči tok, deroči val: Rheni fossa gurgitibus redundans CI., ubi pedes instabilis ac vix vado fidens ..., eques ... equo vel per medios gurgites stabili ... rem gereret L.; pesn. globoka voda, globočina v vodi, reka, jezero, morje: e gurgite ponti CI. POET., rari nantes in gurgite vasto V., summoque hausit de gurgite lymphas V. s površine globokega vodovja, g. Carpathius V., Hiberus V. Zahodno morje, Lethaeus CAT., LACT., Euboicus (= Euripus) O., caeruleus O., ricessūs gurgitis O. globoki zalivi, cum steterint in gurgite montes VAL. FL., amnium ... multo gurgitis tractu fluentium Q., captus flumineo ... de gurgite piscis MART., g. Atlanteus, Tusci gurgites STAT., g. Oceani AMM.
3. metaf. požirajoče brezno, žrelo, ponòr, prepad, glob(oč)ina: tecto gurgite lapsus O., g. Stygius O. (zaničlj.) kaluža; od tod: in profundissimum libidinum suarum gurgitem divitias suas profundere CI. žrelo, qui ... immensa aliqua vorago est et gurges vitiorum turpitudinumque omnium CI., g. turpitudinis VAL. MAX., pecuniam prandiorum gurgitibus proluere GELL. s pijančevanjem zapravljati.
4. meton.
a) požrešnost, požrtnost: vitium gurgitis aetas hominibus auget CI.
b) požeruh, požrešnež, goltan, razsipnež, zapravljivec: gurges et vorago patrimonii CI. ki si dediščino zapil in zažrl; abs.: quem gurgitem (pijanec)! quam voraginem (požrešnež)! CI., ille gurges exstruit villam CI., ille gurges atque helluo CI., Apicius ... nepotum omnium altissimus gurges PLIN. največji uživač, največji sladkoživec. Kot rim. priimek Gurges -itis, m Gúrgit = „Golt(an)“, „Goltnež“, „Goltavec“, npr.: C. Volcatius Gurges senator PLIN., Gurges Fabius IUV.
halàpljivac -īvca m požrešnež
hēlluō (hēluō, ēlluō) -ōnis, m (hēl(l)uārī, ēl(l)uārī) požrešnež, razkošnež, razuzdanec, razvratnež, zapravljivec: Ter., Ci., Gell.
hog1 [hɔg] samostalnik
zoologija prašič, merjasec
ekonomija svinja za zakol (preko 60 kg)
britanska angleščina, narečno ovca pred prvim striženjem
navtika metla za ribanje; papirniško mešalo
ameriško papirniško stepalo; zgrešen lučaj (balinanje s kamni na ledu)
figurativno umazanec, požrešnež, pohlepnež, svinja
a hog in armour volk v ovčji koži, podel človek v lepi obleki
to bring one's hogs to a fine (wrong) market napraviti dobro (slabo) kupčijo
to go the whole hog stvar do kraja razčistiti
a road hog brezobziren voznik
ameriško on the hog bankrotiran
ingordo
A) agg.
1. požrešen
2. pren. nenasiten, lakomen; pohlepen
B) m (f -da) lakomnež, lakomnica; požrešnež, požrešnica; pohlepnež