Franja

požg|ati (-em) požigati niederbrennen, verbrennen, odstraniti: wegbrennen; dlake ipd.: versengen; medicina verschorfen; tehnika abflämmen; (zažgati) in Flammen setzen
figurativno požgati vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrennen

požgáti to burn down; to destroy by fire; (sonce) to scorch

požgáti brûler, embraser, incendier, mettre le feu à quelque chose, mettre en feu, consumer, réduire en cendres, détruire par le feu

požgati vse mostove za seboj (figurativno) bruûler les ponts
slana je požgala popke la gelée a grillé les bourgeons

požgáti (-žgèm) | požígati (-am) perf., imperf. bruciare (tudi ekst.), incendiare; ardere:
slana je požgala žito la brina ha bruciato il grano
agr. požgati strnišča debbiare (le stoppie)

požgáti -žgèm, požgi -ite, požgal -a
1. popaliti: okupator je požgal prvo slovensko vas Rašico; požgati grmovje
2. spaliti: požgati mladostne pesmi
3. opaliti, ofuriti: slana je požgala drevje v cvetju

požgáti quemar (del todo); reducir a cenizas; destruir por el fuego

požgati ladje (za seboj) (fig) quemar las naves
požgana hiša casa f arrasada por un incendio

požgáti -žgèm dov., спали́ти -лю́ док.

požgáti -žgèm dov. a arde, a incendia

abbruciare v. tr. redko (pres. abbrucio) žgati, ožgati, požgati, opeči

abrasar vžgati, zanetiti, sežgati, požgati; izsušiti; zapraviti, razjeziti; osramotiti

la impaciencia me abrasa gorim od nestrpnosti; žgati, peči (sonce)
abrasarse vneti se, vžgati se, zgoreti
abrasarse de sed skoprneti od žeje
abrasarse vivo umirati od vročine

afogarar (o)paliti, (o)smoditi, požgati

agostar izsušiti, požgati

agostar en flor v kali zadušiti; v avgustu žeti; zapravljati
agostarse razbliniti se, raztopiti se (upi, bogastvo)

ardere^*

A) v. tr. (pres. ardo)

1. sežigati, kuriti:
ardere la legna kuriti drva
legna da ardere drva (za kurjavo)

2. presušiti, požgati:
il gelo arse le piantine zmrzal je požgala mlade bilke

3. pren. razvneti, podžigati:
lo arde il desiderio di affermarsi podžiga ga želja po uveljavitvi

B) v. intr. knjižno

1. goreti:
il fuoco arde nel camino ogenj gori v kaminu
ardere d'amore, di febbre pren. goreti od ljubezni, od vročice

2. žgati, pripekati:
senti come arde il sole glej, kako pripeka sonce

3. pren. knjižno divjati:
accorrere dove arde la mischia teči tja, kjer divja bojni metež

aussengen požgati

blast² [bla:st] prehodni glagol
razstreliti; požgati; uničiti; prekleti

blast it! presneto!
blast me (him)! naj me (ga) vrag vzame
to blast off sprožiti se, odleteti (raketa)

burn down neprehodni glagol & prehodni glagol
požgati; pogoreti, zgoreti

burn up prehodni glagol & neprehodni glagol
zgoreti; požgati; plameneti

concremō -āre -āvī -ātum sež(i)gati, pož(i)gati, spaliti, skuriti, v pass. = zgoreti: Plin., Suet., domos super se ipsos L., eos vivos igni, arma hostilia subdito igne L., Puteolis duas naves fulminis ictu concrematas esse L.

consumer [kɔ̃süme] verbe transitif porabiti; požgati, upepeliti; ugonabljati, uničiti; razjesti (rja); izčrpavati

se consumer izčrpa(va)ti si moči, hirati; uničevati se
consumer son patrimoine zapravljati svojo dediščino
il se consume de désespoir od obupa ga bo konec
le feu a consumé le quartier ogenj je upepelil mestno četrt

cremō -āre -āvī -ātum sež(i)gati, pož(i)gati, zaž(i)gati, upepeliti (upepeljevati) (pogosto z abl. flammis, igni, incendio ipd., ki se večinoma ne slovenijo): num incensa cremavit Troia viros? V., incensa super villa omnes cremavit T.; (o ljudeh, ki požigajo): urbem cremare et diruere L., cr. libros L., Val. Max., libellos Suet., caelestia tecta, terras O., facibus cr. regalia tecta O., devecta sarmenta V., se ac liberos coniugesque incendio Cu., spolia de hostibus incendio Cu., naves, vetera arma Cu., equites praemisit, ut … ignem, quo barbari cremaverant vicos, exstinguerent Cu., Neronis principis incendia, quibus urbem cremaverat Plin.; v pass.: cremata patria (sc. Troia) L., gens, quae crematā fortis ab Ilio … sacra … pertulit Ausonias ad urbes H., quae (spinosae herbae) leni tepore cremantur O., ardenti lucernae admotum digitum cremandum praebuit Val. Max.; s predikatnim acc. v act. in predikatnim nom. v pass.: cr. aliquem vivum Cu., Val. Max., vivos se cremari iubent Cu., cochleae vivae crematae Plin., Alcibiades vivus in cubiculo, in quo dormiebat, crematus est Iust.; (o sežiganju na grmadi kot smrtni kazni):ō damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., Atellanae poëtam ob ambigui ioci versiculum mediā Amphitheatri arenā igni cremavit Suet.; (o sežiganju mrtvecev): cr. corpus alicuius Ci. idr. ali cadaver alicuius Suet., aliquem humili sepulturā Ci., aedificii incendio mortuum (Alcibiadem) N., servos et clientes iustis funeribus confectis unā C., cetera (corpora) nec numero nec honore V. in neprešteta in brez časti, rogus iste cremet mea viscera O., caput (occisi Cn. Pompei) plurimis et pretiosissimis odoribus Val. Max., aliquem haud pretiose Cu., corpora clarorum virorum certis lignis T., corpora condere (potius) quam cremare e more Aegyptio T., mortuos cremare aut fodere Mel., mortuorum corpora cremare potius quam terra obruere Iust.; v pass.: Sulla primus e patriciis Corneliis igni voluit cremari Ci., alii ut eodem rogo cremarentur manserunt L., des tua succensae membra cremanda pyrae O., qui scimus, an hāc flammā Cn. Pompeius cremetur? Val. Max., cremari cum coniuge (z možem) Val. Max., unā cum liberis, coniugibus cunctāque gazā regiā cremari Auct. b. Afr., iuxta rogum sarmentis aliis nudus crematus est Plin.; (o sežiganju posvetilnih darov, žrtev): congesta cr. turea dona, dapes, fuso crateres olivo V., igni vitulos O., caesarum boum fibras de more cr. O.; z dat.: spolia hostium … Iovi victori (Jupitru zmagovalcu na čast) cremavit L., arma lecta conici in acervum iussit sacrumque id Vulcano cremavit L. Redk. in skoraj le pesn. o ognju samem: ignis ubi ingentes silvas ardore cremarat Lucr., ut rapax ignis innumeras trabes cremat O., cremantia fulmina Plin. Z grškim acc.: Lavinia virgo, visa … omnem ornatum flammā crepitante cremari V. se je videla gorečo na vsem okrasju.