počrni|ti (-m) črniti schwärzen, z barvo: einschwärzen
počrníti -ím pocrniti: počrniti obrvi
počŕniti to make black; to blacken
počŕniti noircir; teindre en noir
počŕniti (-im) perf. tr.
1. annerire, rendere nero; offuscare, ottenebrare
2. sporcare
počŕniti ennegrecer , (z ogljem) tiznar
počŕniti -im dov. a înnegri
annerire
A) v. tr. (pres. annerisco) počrniti
B) ➞ annerirsi v. rifl. (pres. mi annerisco) počrneti
anschwärzen počrniti, figurativ jemanden črniti, očrniti (koga)
black3 [blæk] prehodni glagol
počrniti; zatemniti; loščiti čevlje
to black out zatemniti; prikrivati pred javnostjo; zbrisati, prepovedati
blacked out nezavesten
blacken [blǽkən]
1. prehodni glagol
počrniti, potemniti
figurativno očrniti, oklevetati
2. neprehodni glagol
počrneti, potemneti
charbonner [-ne] verbe transitif poogleniti; počrniti; (na)risati z ogljem; zasmoditi (jed); verbe intransitif zogleneti; marine založiti se s premogom
se charbonner zogleneti; počrniti se z ogljem; kaditi se
lampe féminin qui charbonne svetilka, ki se kadi
colly [kɔ́li] narečno
1. prehodni glagol
počrniti, s sajami umazati
2.
saje, umazanija
culotter [külɔte] verbe transitif
1. zakaditi, počrniti (pipo)
2. obleči kratke hlače (quelqu'un komu)
se culotter obleči (si) kratke hlače
ebonize [ébənaiz] samostalnik
počrniti, črno strojiti
einschwärzen počrniti, natreti s črno barvo
ennegrecer [-zc-] počrniti
fuscō -āre -āvī -ātum (fuscus)
I. trans.
1. počrniti, potemniti, opaliti, porjaviti: Sen. ph., Sil., ne fuscet inertia dentes O., fuscentur corpora campo O., f. mālās Lucan., fuscat nube diem Val. Fl., audimus … parricidio fuscatum diem Sen. rh., f. cutem pingui olivo, lactea pocula sanguine puniceo Stat., sol fuscabitur Lact.
2. pren. = ogrditi, pogršati: Sid., quem … nulla actutum culpa fuscavit Symm. —
II. intr. počrneti, potemneti: ne … pulcrae fuscaret gratia formae Stat.
înnegrí -ésc
I. vt. črniti, počrniti; očrniti
II. vr. črneti, počrneti, potemneti