Franja

počivanj|e srednji spol (-a …) die Ruhe (semena rastlinstvo, botanika die Samenruhe); das Ruhen; medicina (ležanje) die Bettruhe
medicina zdravljenje s počivanjem die Liegekur

počívanje resting

iti na počívanje (iti spat) pogovorno to go for a lie-down (ali for a kip)

počívanje (-a) n riposo, sosta

počívanje s
1. odmaranje, odmor
2. počivanje

acostada ženski spol počivanje, počitek

cēssātiō -ōnis, f (cēssāre)

1. obotavljanje, odlašanje, kasnost: Pl., furtum cessationis quaerere Q. Ci. in Ci. ep. nalašč kasneti; jur. kaznivo obotavljanje, kazniva zakasnelost: Dig.

2. occ. brezdelnost, brezposelnost, praznovanje: Epicurus... nihil cessatione melius existimat Ci., legationem... ista oratio postulat aut eiusmodi quampiam cessationem Ci.; poseb. prodajanje zijal namesto kakega dejanja: Arn.; pren. (o stvareh)
a) mirovanje: Gell.
b) počivanje polja: Col.

chômage [šomaž] masculin praznovanje, počivanje; nezaposlenost, brezposelnost; technique mirovanje; prekinitev dela

en chômage brezposeln
chômage des dimanches, des jours de fête počivanje ob nedeljah, ob praznikih
chômage partiel skrajšan delovni čas
chômage saisonnier sezonska nezaposlenost
chômage volontaire (namerna) ustavitev dela
allocation féminin, indemnité féminin, secours masculin de chômage podpora za brezposelnost
assurance féminin contre le chômage zavarovanje proti brezposelnosti
être au chômage dobivati podporo za brezposelne
être en chômage, être réduit au chômage biti brezposeln
se mettre en chômage ustaviti delo

descanso moški spol počitek, počivanje; olajsanje; podloga; opora; šolski odmor; pavza

dēsĭdia¹ -ae, f (dēses, dēsidēre) leno posedanje, nedelavnost, lenoba: Pl., O., Pr., Suet., quod ab industria plebem ad desidiam avocari putabant Ci., nihil autem magis cavendum est senectuti, quam ne languori se desidiaeque dedat Ci., fuga laboris desidiam coarguit Ci., desidiae minuendae causā C., socordiā atque desidiā bonum otium conterere S., vitanda est improba Siren desidia H., equitem marcescere desidiā L.; v pl. = lenarjenje: Lucr., Gell., vobis … desidiae cordi V.; pren. (o njivi) počivanje, ležanje v pušči: longa d. Col.

laxāmentum -ī, n (laxāre)

1. razširitev, povečanje: amplum laxamentum cellae efficere Vitr., ventus laxamentum sibi parat Sen. ph., l. ventris Macr. driska; meton. prostranost, prostranstvo, prostornost: choragia laxamentum habeant Vitr.

2. metaf. olajšanje, olajšava, oddih, (od)počitek, počivanje, prizanašanje, obzirnost, ozir, prosto polje, manevrski prostor: si sit laxamenti aliquid L., nihil laxamenti hostibus dedit L. sovražnikom ni pustil oddiha, si quid laxamenti a bello esset L., legem nihil laxamenti habere L., laxamento plebi sumpto L., laxamentum dare L., invenire L., Amm., ne legi quidem quicquam per tribunum plebis laxamenti datum est Ci. nikakršnega prizanašanja (nobenega ozira) ni imel, ut legionibus nostris … salutare laxamentum daret Val. Max., dato laxamento Iust., laxamentum habere Gell.

miròvānje s mirovanje, počivanje, počitek: zimsko mirovanje

ocio moški spol brezdelje, počivanje, odmor

entregarse al ocio vdati se brezdelju
ocios pl prosti čas
divertir sus ocios dolgčas preganjati, čas ubijati, razvedriti se

punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

punto de admiración klicaj
punto de aguja, punto de media pletenje
punto de apoyo oporišče
punto de base opora, oporišče
¡punto! ¡punto en boca! tiho!
punto céntrico središče; glavni smoter
punto de cita kraj sestanka
punto y coma podpičje
punto de congelación ledišče
punto de contacto stična točka
punto culminante vrhunska točka, višek
punto de detención oporišče; vzrok
punto de disputa sporna točka
punto de ebullición vrelišče
punto (filipino) pameten človek; premetenec
punto de fusión tališče
punto de honor stališče časti, stvar časti
punto interrogante vprašaj
punto de intersección sečišče
punto de observación opazovališče
punto de parada stajališče za fijakarje
¡punto redondo! tiho o tem!
punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
punto de vista vidik, stališče
colcha de punto pletena posteljna odeja
géneros, artículos de punto pletenine
hombre de punto poštenjak
traje de punto pletena obleka
punto más o menos približno, okrog
punto menos (que) skoraj
escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
a punto fijo ob določenem času, točno
a punto de guerra v vojni pripravljenosti
a punto de salir pripravljen za potovanje
a tal punto que... tako (zelo), da ...
al punto takoj; nenadoma
de punto pleten
de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
de todo punto imposible popolnoma nemogoče
en punto točno, natančno
a las tres en punto točno ob treh
en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
en mal punto o nepravem času
hasta el punto de (que) tako da
hasta qué punto v kolikor
hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
por punto general v splošnem, sploh
un punto nekaj
un punto mejor nekaj boljši
bajar de punto propadati, rakovo pot iti
bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
llegar a punto o pravem času priti
no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
poner punto final a la conversación končati razgovor
poner a punto v pripravljenost dejati
poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
quedar en su punto resnici ustrezati
saber a punto gotovo vedeti
subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
tener a punto imeti pripravljeno
tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
tomar el punto meriti na, ciljati
vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
puntos pl petlje
dos puntos dvopičje
puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
línea de puntos pikčasta črta
por puntos vsak hip; vidno, očitno
andar en puntos prepirati se
poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
puesto en sus puntos postaven; v redu
vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!

quiēs¹ -ētis, f (indoev. kor. *qu̯ei̯ē, qu̯i(i)ē- udobno počivati; prim. skr. ciráḥ dolgotrajen, dolg, sl. počiti, počivati, pokoj, počitek, počitnice, stvnem. (h)wīla = nem. Weile čas, stvnem. wīlōn, wīlēn = nem. weilen muditi lat. tran-quillus)

1. (od)počitek, počivanje, pokoj, sprostitev, oddih, odlastek: H., Iust., Cu., Vell., Cels. idr., ex labore quieti se dare C., quietem capere C. odpoči(va)ti se, počivati, quietem praestare L. počitek privoščiti, dovoliti (dati) komu odpočiti se (= da se odpočije), neque fugere posse neque quietem pati S., somnus et ceterae quietes Ci. druge vrste počitka; s subjektnim gen.: senectutis Ci.; z objektnim gen.: operum V. počitek od (po) … , mors malorum ac miseriarum quies est Ci.; nam. gen.: proeliis quietem habere L.; occ.
a) tišina, tihota, tihost: quies inter frigus et calorem V. pomladna tišina, ventorum Plin.
b) molk, molčanje: atrox clamor et repente quies T.
c) ponočni mir, spanje: Pl., Sen. tr., Val. Max., Arn. idr., quietem capere O. spati, ire ad quietem Ci. spat iti, tradere se quieti Ci., tum se quieti dedit et quievit verissimo quidem somno Plin. iun., alta quies pressit iacentem V., secundum quietem ali in quiete Ci. = per quietem Suet. v spanju, neque vigiliis neque quietibus sedari S.; meton. α) sen, prikazen v sanjah, sanjsko videnje, privid: Stat., Vell. idr., ducem terruit dira quies T. β) čas spanja, noč: opaca quies Stat., trahere quietem Pr. (= trahere noctem V.). γ) počivališče, ležišče: intectae fronde quietes Lucr.

2. metaf.
a) večni mir (in pokoj), večno spanje, smrtno spanje, smrt: olli dura quies oculos urget V., si forte tibi properarint fata quietem Pr.
b) mirovanje, mir (naspr. bellum, seditio, tumultus idr.): quies diuturna S., quietem Italiae referre C., ingrata quies genti T., consuleret quieti urbis T.
c) mirovanje (miroljubnost) v političnem pomenu, nevtralnost: Suet. idr., Attici quies Caesari fuit grata N., Regulus quiete detensus T.
d) duš(ev)ni mir: Sen. ph., Vell. idr., illa quies animo, quam tu laudare solebas O. — Pooseb. Quiēs -ētis, f Kvíes, Kviéta, boginja miru (pokoja): L., Stat.

Opomba: Star. dat. ali abl. quiē: Afr., Laevii fr. ap. Prisc.

reclīnātiō -ōnis, f (reclīnāre)

1. upogib(anje) vznak, nagib(anje) (nagnjenost, nagnitev) nazaj: capitis Aug. nagnitev glave nazaj.

2. metaf. oddih, (od)počitek, počivanje od česa: nulla a laboribus reclinatio Ambr.

recumbence, recumbency [rikʌ́mbəns(i)] samostalnik
ležeči položaj, ležanje; počivalen položaj (lega), počivanje; (redko) zanašanje (on, upon na)
zaupanje (v)

refectiō -ōnis, f (reficere)

1. obnova, obnovitev, obnavljanje, poprava: ferramentorum Col., Capitolii Suet., aedium, itinerum Icti.; v pl.: sed ea habent in refectionibus molestiam magnam Vitr.

2.
a) (od)počitek, (od)počivanje, oddih, spočitje, osvežitev, (o)krepitev, starejše otav, čvrstilo, okrepa, okrepčava: Cels., Q. idr., laborum Amm., nam et somnus refectioni necessarius est Sen. ph.; v pl.: quis sudores tuos hauserit campus, quae refectiones tuas arbores, quae somnum saxa praetexerint Plin. iun.
b) mir, (s)pokoj, počitek (ki ga prinese spanec): nocturna Cassian., totius noctis Cassian.

refectus² -ūs, m (reficere)

1. (od)počitek, oddih, (od)počivanje, oddušek: propter instrumentum cenator[i]um rata refectui suo commodum, libens accumbit Ap., ubi placuit illis ductoribus nostris refectui paululum conquiescere Ap., meti[s] die propinquante helcio tandem absolutus refectuique secure redditus Ap.

2. dohodek, dohodki, prihodek, prihodki: ex refectu paupertatis Dig.

relaxātiō -ōnis, f (relaxāre) odnehanje, odnehljaj, popuščanje: Boet., ieiunii (naspr. constrictio) Aug.; zlasti odnehanje, popuščanje = (od)počitek, počivanje, oddih, sprostitev, relaksacija (naspr. contentio napor): animi Ci.; abs.: quae est ista relaxatio, cum … Ci.

relief² [rilí:f] samostalnik
olajšanje, olajšava, osvoboditev, rešitev (from iz, od)
ublažitev; tolažba
pravno podpora, pomoč, lek; oprostitev (from od)
odškodnina
figurativno počitek, počivanje, okrevanje; ugodna sprememba
vojska osvoboditev, odrešitev (obleganega mesta, trdnjave); zamenjava (posadke, straže); pojačanje, rezerva

a relief to the eye blagodejnost, užitek za oko
relief engine pomožna lokomotiva
relief fund fond za pomoč (ponesrečencem)
relief secretary pomožna tajnica
income tax relief (davčna) olajšava
indoor relief(s) hospitalizacija
outdoor relief (zdravniška) pomoč na domu
to be on relief dobivati socialno podporo
it was a relief to see... bilo je olajšanje videti...
it was a relief to me odleglo mi je