poči|ti2 [ó] (-m) pokati krachen, strel, eksplozija: knallen; veja pod nogami: knacken; koga (ustreliti) abknallen, umlegen
počilo je es hat geknallt
Zadetki iskanja
- poči|ti1 [ó] (-m) pokati (odpreti se) platzen, aufplatzen, aufspringen, zerplatzen, bersten, zerbersten, gesprengt werden; šivi: aufgehen
figurativno počiti od smeha sich totlachen - poči|ti3 (-jem) (sich) ausruhen, avstrijsko: (sich) ausrasten; na kratko: verschnaufen
- počíti glej počívati
počiti (se) se reposer, faire une (ali la) pause, prendre du (ali un peu de) repos, se détendre, se délasser, s'arrêter - počíti (počíjem) | počívati (-am) perf., imperf.
1. riposare, riposarsi; (spati, ležati) dormire; evf. (biti pokopan) riposare, giacere, essere sepolto:
evf. tukaj počiva ... qui giace...
počivati v miru riposare in pace
2. (biti v stanju neaktivnosti) riposare; essere fermo:
počivati na lovorikah riposare sugli allori
pustiti zemljo počivati lasciar riposare la terra
stroji počivajo le macchine sono ferme
3. (biti, ležati) riposare, posare:
otrokova glava je počivala na materinih prsih la testa del bambino riposava sul seno della madre
PREGOVORI:
nesreča nikoli ne počiva i guai non occorre chiamarli - počíti počijem odmoriti se, počinuti, odahnuti: počiti po napornem delu
- počíti glej počivati
- počíti počíjem dov., відпочи́ти -чи́ну док., перепочи́ти -чи́ну док.
- póčiti to burst; to crack; (obleka) to split, to break; (eksplodirati) to explode; (zračnica) to puncture, to get a puncture
póčiti od jeze to burst with anger
póčiti od smeha to burst one's sides with laughter
zračnica mi je počila I have had a puncture - póčiti éclater, exploser, faire explosion ; (zračnica) crever ; (steklo) se fêler, se fissurer ; (puška) claquer ; (vrv) se rompre
počiti z bičem faire claquer son fouet
počiti od smeha mourir (ali éclater, pouffer, popularno crever) de rire
počiti po šivih craquer aux coutures
počiti od zavisti (popularno) crever d'envie
počiti koga (po glavi) donner (ali porter, asséner) un coup à quelqu'un, popularno flanquer un gnon à quelqu'un
počiti se s kom se prendre de querelle, familiarno avoir une prise de bec avec quelqu'un
počena vaza vase moški spol fêlé - póčiti (-im) | pókati (-am)
A) perf., imperf.
1. scoppiare, esplodere; schioccare; sparare:
puška poči il fucile spara
pog. počiti nekoga sparare a uno
2. spaccarsi, fendersi, rompersi:
led poči il ghiaccio si spacca
struna je počila la corda si è rotta
3. (udariti, udarjati) picchiare, battere
4. pren.
pokati od jeze scoppiare, schiattare dalla rabbia
pokati od smeha sbellicarsi, crepare, scompisciarsi dalle risa
počiti v smeh scoppiare a ridere
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
tako sem sit, da bom počil sono sazio da scoppiare
5. impers. pren. scoppiare (guerre e sim.):
na Kosovu je počilo nel Cossovo sono scoppiati scontri armati
B) póčiti se (-im se) perf. refl. (spopasti se) azzuffarsi, litigare; venire alle mani - póčiti -im
1. puknuti, pući: puška poči; top je počil; počil je glas; srce ji je počilo; počiti od jeze
pući od ljutine; počiti od smeha; struna je počila
žica je pukla
2. prsnuti: kozarec je pri umivanju počil
3. udariti: počiti koga čez gobec, po gobcu - póčiti reventar; explotar, hacer explosión, estallar
počiti od smeha troncharse de risa
počili so streli se oyeron (unos) disparos - póčiti -im dov., пу́кнути -ну док., ре́пнути |розм.| -ну док., ля́снути -ну док.
- póčiti -im dov.
1. a pocni, a plesni
2. a crăpa - poči|ti se [ó] (-m se) s kom: aneinander geraten (mit), sich in die Haare geraten (mit)
- počíti se (si) to rest, to take rest, to repose, to recover one's breath, to get one's breath back
- abknallen počiti, ustreliti
- abmurksen einen Motor: zadušiti; einen Menschen: pihniti, počiti, fentati, uštihati
- aufbersten* razpočiti se, počiti