Franja

počez|en [é] (-na, -no) (prečni) quer, Quer- (počezni presek der Querschnitt); (približen) überschlägig, überschläglich; (napočez) über den Daumen gepeilt

počézen transversal, de traverse; moyen

počezna ocena évaluation ženski spol moyenne

počézen (-zna -o) adj.

1. trasversale, obliquo, diagonale

2. approssimativo

počézen -zna -o
1. prosječan (-seč-), u prosjeku (-sek-): -a cena
2. poprečan: -e deske na mostu

cross² [krɔs] pridevnik
počezen, prečen; nasproten (veter); neugoden
pogovorno siten, čemeren, slabe volje (with na)
jezen, hud
sleng nepošten; nepošteno pridobljen

as cross as two sticks (ali a bear, a Devil) skrajno slabe volje
to be (ali play) at cross purposes napak razumeti
cross questions and crooked answers namenoma nejasni odgovori
cross reference sklicevanje na drugo mesto v isti knjigi

pȍprečan -čna -o (ijek., ek.)
1. počezen: -a daska
2. prečen: poprečan balvan; -a ulica
3. povprečen: -a cijena; poprečan čovjek

prȉječan -čna -o (ijek.), prêčan -čna -o (ek.)
1. počezen: -a daska
2. prečen: priječan balvan; -a ulica
3. povprečen: -a cijena; priječan čovjek

thwart [ɵwɔ:t]

1. samostalnik
navtika veslaška klop, sedež v čolnu
zastarelo zapreka

2. pridevnik
prečen, počezen, poševen; nagnjen
figurativno neugoden, zoprn; uporen, trdoglav, trmast, kljubovalen

3. prislov
zastarelo počez, poprek, poševno; po strani, navskriž

4. predlog
zastarelo prek, čez; nasproti

5. prehodni glagol
preprečiti (onemogočiti, spodnesti, pokvariti, prekrižati, zmešati) (načrte, račune, naklepe itd.); delati proti komu, navskriž hoditi (komu)
zastarelo preleteti

I was thwarted in my designs načrti so mi bili prekrižani

transversál -ă (-i, -e) adj. prečen, počezen, transverzalen
□ secţiune transversálă presek, prerez

trānsversārius (trāversārius) 3 (trā(ns)versus)

1. po(v)prek (počez) ležeč, (po)prečen, počezen, transverzálen (transverzáren): tigna C. prečniki, prečke, preklade, frons Vitr.; subst. trānsversāria -ōrum, n prečniki (starejše préčnjaki (prečnjáki)), prečke, prečni zapahi (zatiči, zatiki) (naspr. arrectaria): Vitr.

2. metaf. nasproten: cupiditas Ambr.

trāns-vertō (trā-vertō) -ere -vertī -versum, stlat. trāns-vortō -ere -vortī -vorsum (trāns in vertere) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati); metaf.

1. zaobrniti (zaobračati), spremeniti (spreminjati): defensionem in accusationem Ap.

2. odvrniti (odvračati): inimica Arn., fontes meos Tert. — Od tod adj. pt. pf. pass. trānsversus ali trāversus, stlat. trānsvorsus 3, adv. -ē „na drugo (ono) stran obrnjen“ =

1. po(v)prek (počez) ležeč, (po)prečen, počezen, (po)stranski: fossa, vallum C., cuniculi L. stranski podkopi, tramites, limites L., viae Ci. prečne, stranske ceste, transverso foro Ci. preko trga, transverso itinere L. počez, po(v)prek, (na)pošev, transversa itinera L. fr. stranske poti, pri S. pa = stranski (po)hodi, transversa proelia S. napadi s strani (od strani), napadi v bok (z boka), atrum transverso calamo signum H. črna poprečna poteza (kot znak za napako), transversus digitus, unguis, gl. digitus, unguis; in columella horas … transverse describere Vitr., transverse ambulare Veg.; acc. n. sg. in pesn. tudi pl. adv.: transversum (po(v)prek) secans Front., transversa tueri V. ali aliquem transversa tueri Val. Fl. postrani (pisano, neprijazno, sovražno) gledati (koga), (sc. venti) transversa (od strani) fremunt V.; pren.: transvorsum trudere a recte consulendo Ca. na stran potiskati (porivati) = odvračati, odrivati

2. occ.
a) cuius in adulescentiam traversa incurrit misera fortuna rei publicae Ci. ki mu je kot mladeniču pot prekrižala … , aliquem transversum ferre Q. ali auferre Plin. ali agere Sen. ph. spraviti koga s prave poti, usmeriti (spraviti) koga na krivo pot (stranpot).
b) navzdolnji, (po)stranski, bočen: transversorum ordinum partes appellantur casus, derectorum genera Varr., ut sit una (sc. ratio) derecta, altera transversa Varr. — Od tod subst. trānsversum (trāversum) -ī, n (po)prečnost, počeznost, poševnost, poševnina, prečna (počezna, poševna) lega ali smer, starejše šija: in transversum Plin. po(v)prek, prečno, per transversum Plin. vprek, po(v)prek, (na)pošev, ex transverso Pl., Lucr., Plin. od strani, vprek, po(v)prek, (na)pošev; pren. de ali e(x) tra(ns)verso = nepričakovano, nenadoma, (i)znenada, nenadno, proti pričakovanju, nenadejano: Petr., Aug. idr., ecce tibi e transverso Lampsacenus Strabo Ci. ep., ecce de traverso Caesar … rogat Ci. ep., ecce tibi iste de transverso „heus“, inquit, „adulescens … “ Corn.

vascus 3 (osnovna obl. *vat-scos, sor. z vatius) (po)prečen, počezen, poševen (= gr. πλάγιος): tibia Serv. prečna flavta (starejše straníca).

unguis -is, abl. -e, pesn. -ī, m (prim. skr. nakháḥ = gr. ὄνυξ [gen. ὄνυχος] = hr. nokat = sl. noht = lit. nãgas = got. nagls = stvnem. nagal = nem. Nagel; prim. še sl. in hr. noga, lit. nagà kopito)

1. noht (človeških prstov na roki in nogi): Pr., Petr., Plin. idr., ungues recidere Cu., ferro subsecare O., praesecare ali ponere H. (ob)rezati, cultello purgare H., sectis unguibus H. z obrezanimi (topimi) nohti, ungues rodere H. gristi (si) nohte (pri napornem razmišljanju), medium unguem ostendere Iuv. (iztegniti in) pokazati sredinec (znamenje najhujše zavrnitve (ker so imeli sredinec za nesramni prst)); preg.: de tenero ungui H. (po gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) „od (do) koncev prstov“, „od (do) nohtov“ = z dušo in telesom; ab imis unguibus ad verticem Ci. „od nog do glave“, „od glave do peta“; a rectā conscientiā traversum unguem non oportet discedere Ci. ep. ali te numquam ab illā ne transversum quidem unguem ut dicitur, recessisse H. „ne za prečen (počezen) noht (prst)“ = ne (niti) za las (podobno: si tu ex isto loco digitum transvorsum aut unguem latum excesseris Pl., non ungue latius digredi ali discedere Ap. in elipt.: nec transversum unguem, quod aiunt, a stilo Ci. ep.); homo, cuius pluris unguis, quam tu totus es Petr. čigar mezinec mi je ljubši kot ti ves; ad unguem, in unguem (gr. ἐς ὄνυχα, ἐπ' ὄνυχος) „do preizkušnje z nohtom“ = kar najnatančneje (izraz je vzet iz besednjaka kiparjev, ki so z nohtom preizkušali gladkost svojega dela): ad unguem materiem dolare Col., carmen decies castigare ad unguem H., omnis in unguem secto via limite quadret V., suturae in unguem committuntur Cels., uti crepidines … in unguem … coniungantur Vitr.; pren.: ad unguem factus homo H. človek uglajenega vedenja, fino olikan.

2. živalski parkelj, krempelj (starejše paznohet), taca, šapa (ungula je parkelj liho- in sodoprstih kopitarjev): H., O., Col., Plin., Mart. idr., leonis ungues V., praedam ex unguibus ales proiecit V.

3. metaf. (nohtu podobne reči)
a) noht = končina, rob, npr. rožnih listov: Plin.; lesenega dela pri trsu nad očesom: Col.
b) kavelj, kljuka: ferrei Col.
c) bela lisa v človeškem očesu: Cels.
d) neka školjka, morda morska nožnica: Varr.

δόχμιος 3 δοχμός 3 ep. (po)prečen, poševen, počezen, po strani, kriv. – adv. δόχμια od strani ἦλθον.

ἐγ-κάρσιος 3 [Et. slov. črez (iz čers-)] prečen, počezen, pošēven; τεῖχος prečni zid.

ἐπι-κάρσιος 3 (κάρ) ep. ion. 1. (z glavo) naprej nagnjen (o ladjah, katerim valovi in veter zadnji krn visoko dvignejo). 2. ion. poprečen, počezen, poprek na kaj τινός; ὁδός prečna pot.

λέχριος 3 počezen, poševen, poprečen, na stran nagnjen, πάντα λέχρια vse gre narobe.