Franja

počasti|ti (-m) (jemanden) ehren, beehren, (jemandem) Ehre erweisen (die Ehre erweisen, [daß] dass …)

počàstiti pòčastīm
1. počastiti: počastiti koga svojom posjetom
2. pogostiti: počastiti gosta najboljim jelima
3. ekspr. počastiti koga jaukovim drvetom namazati koga z leskovim oljem

počastíti to honour; to render (ali to do, to pay) homage (koga to someone); to favour

počastíti s svojo navzočnostjo to grace with one's presence

počastíti honorer quelqu'un de quelque chose, faire l'honneur à quelqu'un de quelque chose, faire (ali rendre) hommage à quelqu'un

počastiti spomin koga honorer la mémoire de quelqu'un
počastite me s svojim obiskom faites-moi l'honneur de venir me voir
upajmo, da nas boste počastili s svojimi naročili nous espérons que vous nous honorerez de vos ordres

počastíti (-ím) | počáščati (-am) perf., imperf.

1. onorare, onorificare, rendere omaggio a:
počastiti spomin na padle onorare la memoria dei Caduti
počastiti koga z obiskom onorare qcn. della visita

2. rel. onorare, venerare

počastíti -ím počasti -ite, počastil -ila, počaščen -ena počastiti, ukazati počast, odati počast

počastíti honrar; rendir (ali tributar) homenaje a alg

počastil me je s svojim obiskom me honró con su visita, me hizo el honor de su visita

počastíti -ím dov., ушанува́ти -ну́ю док., ушано́вувати -вую недок.

počastíti -ím dov.
1. a onora, a omagia, a aduce omagii
2. a cinsti

adoleō -ēre -oluī (-olēvī le pri Enn. ap. Lact., adultus le pri Valerius Antias ap. Prisc. in Ap.); osnovni pomen „izhlapevati“, od tod

I. intr. dehteti, dišati: unde haec unguenta adolent? Pl.

— II. trans.

1. obr.
a) žrtev zažgati (zažigati), (kot) žgalni dar darovati, žrtvovati, počastiti, proslaviti (proslavljati): eam hostiam, quam ibi sacravit, totam adolevit Enn. ap. Lact., adolere verbenas et tura V., viscera tauri flammis O., honores Iunoni V. ali aris O. častne darove darovati, darove v čast zaž(i)gati, flammis adolere penates V. z darilnim ognjem častiti.
b) žrtvenik uplameniti = z darilnim ognjem počastiti, proslaviti (proslavljati) ga, zaž(i)gati, kar leži na njem: altaria taedis V. ali flammis Lucr. ali precibus et igne puro T.; captivo cruore aras T. kri ujetnikov darovati.

2. sploh zaž(i)gati, sež(i)gati: stipulae demptis adolentur aristis O., ut ... id (corpus) igne adoleatur Col., flammis adulta fax Ap. uplamenjena.

adōrō -āre -āvī -ātum

1. nagovoriti (nagovarjati): si adorat furto Tab. XII ap. Fest. nagovori (pred sodnikom) = toži zaradi tatvine, populum sic adorat Ap., adorare veteribus est alloqui Serv.

2. slovesno nagovoriti = milo (ponižno) prositi (poprositi, zaprositi) koga: quos adorent, ... Ambraciensibus non superesse L., numina montis adorant O., sanctum sidus adorat V., adorare numen prece V. ali superos prece O.; deos adoravi, ut mihi darent L.; s samim cj.: maneat sic semper, adoro Pr.; tudi z acc. rei: hanc (linguam) ego, non ut me defendere temptet, adoro O.; z dat.: domino deo, deo alieno, sculptilibus Eccl.

3. izprositi: pacern deûm L.

4. z besedami slaviti, proslaviti (proslavljati): aliquem versibus, alicuius consulatum Stat.

5. brez besed
a) (po)častiti, slaviti: Phoebum O., deos sanguine O., large deos (ture) Plin.; od tod: koga ali kaj časteč občudovati, spoštovati, priznavati: Ennium sicut sacros vetustate lucos Q., curam priscorum Plin.
b) = ττροσκυνεῖν (ττροσκύνησις): vzhodnjaški običaj pozdravljanja (zlasti vladarja) z desnico, položeno pred usta, in priklonom celega telesa, pozdraviti (pozdravljati) in počastiti koga, klanjati se komu: in adorando dexteram ad osculum referimus totumque corpus circumagimus Plin., Caesarem Lucan., Caesarem ut deum, Caesarum imagines, coronam Suet., vulgus T., aliquem Persarum more Iust.

auszeichnen

1. označiti, označevati, Bäume: zaznamovati

2. mit einem Orden: odlikovati, mit einem Preis: nagraditi, dati nagrado, mit Applaus: počastiti; sich auszeichnen odlikovati se; eine Eigenschaft jemanden: odlikovati, biti odlika

3. Typographie poudariti

beehren počastiti (z), sich beehren imeti čast, da ...

cinstí -ésc vt. častiti, počastiti

degnare

A) v. tr. (pres. degno) imeti za vrednega, počastiti:
lo degnò appena di uno sguardo komajda ga je pogledal

B) ➞ degnarsi v. rifl. (pres. mi degno) blagovoliti:
degnati almeno di rispondere vsaj odgovori mi!, blagovoli vsaj odgovoriti!

dignify [dígnifai] prehodni glagol
oplemenititi, počastiti; poveličevati; odlikovati

ehren spoštovati, častiti, počastiti, izkazati/izkazovati čast; biti v čast (X ehrt jemanden X je komu v čast)

extollō -ere (le v obl. iz prezentovega debla, druge nadomešča efferō)

I. vzdigniti (vzdigovati), povzdigniti (povzdig[ov]ati): Lucr., Auct. b. Afr., extollere pedem Pl., pedes Nov. fr., onera in iumenta Varr., caput (v znamenje upanja na rešitev) Ci., cruentum alte extollens pugionem Ci., extollere primas gurgite palmas Pr. okonce rok pomoliti iz … , cachinnum Ap. smeh zagnati; pren.: extollere iacentem Ci., quem civem perculsum res publica suis manibus extolleret Ci., extollere novos S., aliquem supra ceteros T. povišati (v dostojanstvu); occ. kvišku (z)graditi: Paul. (Dig.); pren.: fundamentum substernunt liberorum, extollunt Pl. = vzgajajo otroke.

— II. pren.

1. povzdigniti (povzdigovati), vzdigniti komu samozavest: extollere animos Ci. prevzeti se, adulescentium animos praematuris honoribus ad superbiam Ci. pooholiti, se Ci. osvestiti se, se magis S. gnati se za višjim, se supra modum Q. preveč duška dajati svoji samozavesti, aliquem secunda oratione S., irā promptum alicuius animum T. še bolj razdražiti, alicui animos Iust. opogumiti koga, nimiā nautas hilaritate Ph. v preveliko veselje spraviti; occ.
a) (o)krasiti, (o)lepšati: Baiarum suarum piscinas T., hortos … insigni magnificentiā T.
b) okrepiti: vocem per gradus et ceteros motus Sen. ph.

2. (z besedami) povzdig(ov)ati, poviševati, poveličevati, častiti, hvaliti, slaviti: dum Planci in me meritum verbis extollo Ci., aliquem in caelum laudibus extollere ali samo aliquem ad caelum extollere Ci. ali aliquid in caelum extollere Amm. v zvezde kovati, vos meam fortunam deprimitis, vestram extollitis? Ci., alios praeter modum extollere, alios nimium deprimere L., extollere aliquid laudando Ci., S. ali laudibus, verbis S., extollere malos S., gentis Aemiliae bene facta S. fr., aliquid oratione S., ali aliquid verbis in maius L. ali samo aliquid in maius Plin. iun., Iust. poveč(ev)ati, extollere vires gentium V., humilia Q., vetera extollimus recentium incuriosi T.

3. odlikovati, počastiti: strenuum quemque praemiis Aur.

4. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati): hoc malum in diem Pl., res serias omnīs extollo ex hoc die in alium diem Pl., extollere nuptias Caecil. fr.

Opomba: Plpf. act. cj.: exsustulissent Sen. rh.

favour² ameriško favor [féivə] prehodni glagol (with)
podpreti, podpirati, pomagati; počastiti, biti naklonjen; da(ja)ti prednost, protežirati; bodriti
pogovorno biti podoben; olajšati komu kaj

the wind favours the vessel veter je ugoden
the boy favours his father deček je podoben očetu
favour me with an answer odgovorite mi, prosim

fête² [feit] prehodni glagol
praznovati, počastiti, pogostiti