počas|en (-na, -no) langsam; (neroden) umständlich, schwerblütig; delo, pogajanja: zäh, schleppend; bolezen: schleichend
počásen slow (v, pri of, in); tardy; (len) sluggish; (bolezen) lingering
počásen in siguren slow but sure
počásen in vztrajen slow and steady
počásen delavec slow worker
počásen tok slow current
počásna rast slow growth
ne bodi (tako) počásen! don't dawdle!, don't be such a slowcoach!
biti počásne pameti to be slow on the uptake
počásen lent, long, tardif, temporisateur, retardataire, peu hâtif, lambin
počasen delavec traînard moški spol
s počasnim korakom d'un pas lent
počasnih misli paresseux d'esprit
počasna vožnja vozil na natrpani cesti (familiarno) poussette ženski spol
biti počasen (pri delu) traînasser, lambiner, traîner à la besogne
počásen (-sna -o) adj. lento, tardo; pigro, torpido, lungo, sonnacchioso, neghittoso, pesante::
počasna vožnja corsa lenta
počasen človek un uomo tardo, lento
počasna smrt morte lenta
biti počasnih nog camminare lentamente
biti počasne glave, pameti essere lento, tardo, duro di comprendonio
počasno delo lavoro che esige molto tempo
avt. pas za počasni promet corsia di scorrimento lento
farm. zdravilo s počasnim delovanjem farmaco ad azione lenta
pren. počasen hrust pachiderma
počasni ples lento
film., šport. počasni posnetek moviola
tv počasni tek rallentamento
iron. počasno birokratsko kolesje lentocrazia
počásen -sna -o
1. spor, trom: počasen človek; hoditi s -im korakom
2. lagan: -a smrt
počásen lento ; (zamuden) tardío
stavka počasnih rok huelga f de brazos lentos
biti zelo počasen hodec (pešec) ser muy tardío en el andar
počásen prid., пові́льний прикм., неквапли́вий прикм., нешвидки́й прикм., неспі́шний прикм.
počásen -sna -o prid. încet, lent, domol
acompasado po taktu; umerjen, počasen; lepo urejen
addormentato agg.
1. zaspan, speč
2. pren. brezvoljen, počasen:
un tipo addormentato zaspane, počasne
3. pren. otrpel:
ho i muscoli addormentati mišice imam otrple
backward [bǽkwəd] pridevnik (backwardly prislov)
nazaj obrnjen (in)
zakasnel, počasen; zaostal; nerazvit; plašen, sramežljiv
backward course vzvratni tek
behäbig auch körperlich: zajeten; (langsam) počasen; (bequem) Möbel: udoben, mogočen
behindhand [biháindhænd]
1. prislov (with)
v zaostanku, v zamudi
2. povedkovnik pridevnik (in, with)
počasen, zaostal, pozen, zamudniški, v zaostanku, nerešen
calmo, calmoso, calmudo miren, tih; počasen, flegmatičen
canny [kǽni] pridevnik (cannily prislov)
škotsko previden, varčen, oprezen; zvit; zanesljiv; počasen, udoben; dober; miren
canny wife babica, pomočnica pri porodu
canny moment trenutek poroda
costive [kɔ́stiv] pridevnik (costively prislov)
medicina zapečen, zaprt
figurativno počasen, len; varčen, rezerviran
cunctor (v rokopisih in izdajah tudi v slabši obl. contor) -ārī -ātus sum (iz *concitor, frequ. glag. *concō omahujem, dvomim) obotavljati se, oprez(ov)ati, zamujati se, pomišljati (si), omahovati, zavlačevati, mečkati; najprej
a) v gibanju: c. diutius in vita Ci., c. in vita et haerere Lucr., reginam thalamo cunctantem … primi Poenorum exspectant V., huic quoque „vade procul“ ait vimque minis addit manibusque expellere tentat cunctantem O., ad medium cunctamur iter Val. Fl.; pesn.: aper partes cunctatur in omnes V. stoji in se obrača na vse strani V.; (o stvareh): tardum cunctatur olivum Lucr. kaplja le počasi, cunctatur et amnis … Tiberinus V.
b) v delovanju: Lucr., H., O., Cu. idr., unus homo (sc. Fabius) nobis cunctando restituit rem Enn. ap. Ci., assequor omnia, si propero; si cunctor, amitto Ci., an cuncter an tergiverser? Ci., nostris militibus cunctantibus C., ceterum dolo an vere cunctatus (sit), parum comperimus S., sedendo et cunctando bellum gerebat L., nihil cunctatus Suet. ne da bi se obotavljal; s praep.: cunctante ad ea (ob tem, pri tem) Mithridate T., ut ad laborem capessendum nihil cunctentur Gell. da bi se nemudoma lotili kakega dela; inter metum et iram cunctatus ali inter pudorem et iram cunctatus T. omahujoč med … ; cunctarer in proferendo ex his remedio, ni … Plin.; cunctans super tanta re Flavius Sabinus T. neodločen (omahljiv) v tako pomembni zadevi; z inf.: non est cunctandum profiteri hunc mundum animal esse Ci. brez pomisleka lahko priznamo, da … , ne cunctetur ipse propius accedere S., cunctantes arma capere increpabat, quid cessarent L.; z odvisnim vprašanjem: vos cunctamini etiam nunc et dubitatis, quid … deprehensis hostibus (z zasačenimi sovražniki) faciatis? S. vi mečkate še zdaj … ? cunctatus paulo, an retro flecteret Plin. iun.; za zanikanim glag. stoji quin: (Crassus) non cunctandum existimavit, quin pugnā decertaret C., consuli nihil cunctandum visum, quin primas praefecturas corripiat T. V pf. s pass. pomenom (brezos.): nec cunctatum apud latera T. tudi na krilih se niso obotavljali. — Act. soobl. cunctō (contō) -āre -āvī: cunctant Acc. ap. Non., cunctas? Pl., ut ipsi cunctent Enn. ap. Non., neque de luna neque de sole quisquam Graecus aut barbarus facile contaverit deos esse Ap. — Od tod
I. adj. pt. pr. cunctāns -antis, adv. cunctanter,
1. v gibanju obotavljajoč se, oklevajoč, kasen, počasen: cunctantes ministri V., foventque alternos aegro cunctantem poplite gressus Val. Max., tum illum (Attum Navium) haud cunctanter discidisse cotem ferunt L. brez obotavljanja, nemudoma, manum cunctanter et pigre proferre Plin. iun., genituram suam vix et cunctanter edere Suet.; pren. (o stvareh)
a) počasen: Arar Sil.
b) ne takoj vdajajoč se, zategel, čvrst, žilav, trd: glebae, ilex V., refringit (ramum) cunctantem V., cunctantior actus Lucr.
2. v delovanju mudljiv, oprezen, neodločen, omahljiv: familia cunctans ad opera Col., T. Ampius Flavianus, naturā ac senectā cunctantior (drugi berejo: cunctatior) T., cunctantior et cautior ali cunctantior cautiorque Plin. iun., ad dimicandum cunctantior (drugi berejo: cunctatior) factus est Suet., cunctantius confirmare acta Caesaris Suet.; pren. (o abstr.): cunctantia corda viri Val. Fl., cunctans ira Stat. —
II. adj. pt. pf. cunctātus (contātus) 3 počasen, oprezen: ubi cunctatis … plantis contigit aegra toros Val. Fl.; včasih le drugo branje nam. cunctans (prim. zgoraj cunctāns 2.).
deliberate1 [dilíbərit] pridevnik (deliberately prislov)
premišljen, preudaren, oprezen; počasen, miren; nameren
despacioso počasen, lagoden