Franja

Zadetki iskanja

  • počivanj|e srednji spol (-a …) die Ruhe (semena rastlinstvo, botanika die Samenruhe); das Ruhen; medicina (ležanje) die Bettruhe
    medicina zdravljenje s počivanjem die Liegekur
  • počívanje resting

    iti na počívanje (iti spat) pogovorno to go for a lie-down (ali for a kip)
  • počívanje (-a) n riposo, sosta
  • počívanje s
    1. odmaranje, odmor
    2. počivanje
  • acostada ženski spol počivanje, počitek
  • cēssātiō -ōnis, f (cēssāre)

    1. obotavljanje, odlašanje, kasnost: Pl., furtum cessationis quaerere Q. Ci. in Ci. ep. nalašč kasneti; jur. kaznivo obotavljanje, kazniva zakasnelost: Dig.

    2. occ. brezdelnost, brezposelnost, praznovanje: Epicurus... nihil cessatione melius existimat Ci., legationem... ista oratio postulat aut eiusmodi quampiam cessationem Ci.; poseb. prodajanje zijal namesto kakega dejanja: Arn.; pren. (o stvareh)
    a) mirovanje: Gell.
    b) počivanje polja: Col.
  • chômage [šomaž] masculin praznovanje, počivanje; nezaposlenost, brezposelnost; technique mirovanje; prekinitev dela

    en chômage brezposeln
    chômage des dimanches, des jours de fête počivanje ob nedeljah, ob praznikih
    chômage partiel skrajšan delovni čas
    chômage saisonnier sezonska nezaposlenost
    chômage volontaire (namerna) ustavitev dela
    allocation féminin, indemnité féminin, secours masculin de chômage podpora za brezposelnost
    assurance féminin contre le chômage zavarovanje proti brezposelnosti
    être au chômage dobivati podporo za brezposelne
    être en chômage, être réduit au chômage biti brezposeln
    se mettre en chômage ustaviti delo
  • descanso moški spol počitek, počivanje; olajsanje; podloga; opora; šolski odmor; pavza
  • dēsĭdia1 -ae, f (dēses, dēsidēre) leno posedanje, nedelavnost, lenoba: Pl., O., Pr., Suet., quod ab industria plebem ad desidiam avocari putabant Ci., nihil autem magis cavendum est senectuti, quam ne languori se desidiaeque dedat Ci., fuga laboris desidiam coarguit Ci., desidiae minuendae causā C., socordiā atque desidiā bonum otium conterere S., vitanda est improba Siren desidia H., equitem marcescere desidiā L.; v pl. = lenarjenje: Lucr., Gell., vobis … desidiae cordi V.; pren. (o njivi) počivanje, ležanje v pušči: longa d. Col.
  • laxāmentum -ī, n (laxāre)

    1. razširitev, povečanje: amplum laxamentum cellae efficere Vitr., ventus laxamentum sibi parat Sen. ph., l. ventris Macr. driska; meton. prostranost, prostranstvo, prostornost: choragia laxamentum habeant Vitr.

    2. metaf. olajšanje, olajšava, oddih, (od)počitek, počivanje, prizanašanje, obzirnost, ozir, prosto polje, manevrski prostor: si sit laxamenti aliquid L., nihil laxamenti hostibus dedit L. sovražnikom ni pustil oddiha, si quid laxamenti a bello esset L., legem nihil laxamenti habere L., laxamento plebi sumpto L., laxamentum dare L., invenire L., Amm., ne legi quidem quicquam per tribunum plebis laxamenti datum est Ci. nikakršnega prizanašanja (nobenega ozira) ni imel, ut legionibus nostris … salutare laxamentum daret Val. Max., dato laxamento Iust., laxamentum habere Gell.
  • miròvānje s mirovanje, počivanje, počitek: zimsko mirovanje
  • ocio moški spol brezdelje, počivanje, odmor

    entregarse al ocio vdati se brezdelju
    ocios pl prosti čas
    divertir sus ocios dolgčas preganjati, čas ubijati, razvedriti se
  • punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

    punto de admiración klicaj
    punto de aguja, punto de media pletenje
    punto de apoyo oporišče
    punto de base opora, oporišče
    ¡punto! ¡punto en boca! tiho!
    punto céntrico središče; glavni smoter
    punto de cita kraj sestanka
    punto y coma podpičje
    punto de congelación ledišče
    punto de contacto stična točka
    punto culminante vrhunska točka, višek
    punto de detención oporišče; vzrok
    punto de disputa sporna točka
    punto de ebullición vrelišče
    punto (filipino) pameten človek; premetenec
    punto de fusión tališče
    punto de honor stališče časti, stvar časti
    punto interrogante vprašaj
    punto de intersección sečišče
    punto de observación opazovališče
    punto de parada stajališče za fijakarje
    ¡punto redondo! tiho o tem!
    punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
    punto de vista vidik, stališče
    colcha de punto pletena posteljna odeja
    géneros, artículos de punto pletenine
    hombre de punto poštenjak
    traje de punto pletena obleka
    punto más o menos približno, okrog
    punto menos (que) skoraj
    escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
    a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
    a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
    a punto fijo ob določenem času, točno
    a punto de guerra v vojni pripravljenosti
    a punto de salir pripravljen za potovanje
    a tal punto que... tako (zelo), da ...
    al punto takoj; nenadoma
    de punto pleten
    de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
    de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
    de todo punto imposible popolnoma nemogoče
    en punto točno, natančno
    a las tres en punto točno ob treh
    en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
    en mal punto o nepravem času
    hasta el punto de (que) tako da
    hasta qué punto v kolikor
    hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
    por punto general v splošnem, sploh
    un punto nekaj
    un punto mejor nekaj boljši
    bajar de punto propadati, rakovo pot iti
    bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
    dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
    dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
    darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
    no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
    dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
    es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
    estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
    ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
    no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
    llegar a punto o pravem času priti
    no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
    poner punto final a la conversación končati razgovor
    poner a punto v pripravljenost dejati
    poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
    sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
    quedar en su punto resnici ustrezati
    saber a punto gotovo vedeti
    subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
    tener a punto imeti pripravljeno
    tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
    ¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
    tomar el punto meriti na, ciljati
    vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
    y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
    puntos pl petlje
    dos puntos dvopičje
    puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
    los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
    línea de puntos pikčasta črta
    por puntos vsak hip; vidno, očitno
    andar en puntos prepirati se
    poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
    puesto en sus puntos postaven; v redu
    vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
    ¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!
  • quiēs1 -ētis, f (indoev. kor. *qu̯ei̯ē, qu̯i(i)ē- udobno počivati; prim. skr. ciráḥ dolgotrajen, dolg, sl. počiti, počivati, pokoj, počitek, počitnice, stvnem. (h)wīla = nem. Weile čas, stvnem. wīlōn, wīlēn = nem. weilen muditi lat. tran-quillus)

    1. (od)počitek, počivanje, pokoj, sprostitev, oddih, odlastek: H., Iust., Cu., Vell., Cels. idr., ex labore quieti se dare C., quietem capere C. odpoči(va)ti se, počivati, quietem praestare L. počitek privoščiti, dovoliti (dati) komu odpočiti se (= da se odpočije), neque fugere posse neque quietem pati S., somnus et ceterae quietes Ci. druge vrste počitka; s subjektnim gen.: senectutis Ci.; z objektnim gen.: operum V. počitek od (po) … , mors malorum ac miseriarum quies est Ci.; nam. gen.: proeliis quietem habere L.; occ.
    a) tišina, tihota, tihost: quies inter frigus et calorem V. pomladna tišina, ventorum Plin.
    b) molk, molčanje: atrox clamor et repente quies T.
    c) ponočni mir, spanje: Pl., Sen. tr., Val. Max., Arn. idr., quietem capere O. spati, ire ad quietem Ci. spat iti, tradere se quieti Ci., tum se quieti dedit et quievit verissimo quidem somno Plin. iun., alta quies pressit iacentem V., secundum quietem ali in quiete Ci. = per quietem Suet. v spanju, neque vigiliis neque quietibus sedari S.; meton. α) sen, prikazen v sanjah, sanjsko videnje, privid: Stat., Vell. idr., ducem terruit dira quies T. β) čas spanja, noč: opaca quies Stat., trahere quietem Pr. (= trahere noctem V.). γ) počivališče, ležišče: intectae fronde quietes Lucr.

    2. metaf.
    a) večni mir (in pokoj), večno spanje, smrtno spanje, smrt: olli dura quies oculos urget V., si forte tibi properarint fata quietem Pr.
    b) mirovanje, mir (naspr. bellum, seditio, tumultus idr.): quies diuturna S., quietem Italiae referre C., ingrata quies genti T., consuleret quieti urbis T.
    c) mirovanje (miroljubnost) v političnem pomenu, nevtralnost: Suet. idr., Attici quies Caesari fuit grata N., Regulus quiete detensus T.
    d) duš(ev)ni mir: Sen. ph., Vell. idr., illa quies animo, quam tu laudare solebas O. Pooseb. Quiēs -ētis, f Kvíes, Kviéta, boginja miru (pokoja): L., Stat.

    Opomba: Star. dat. ali abl. quiē: Afr., Laevii fr. ap. Prisc.
  • reclīnātiō -ōnis, f (reclīnāre)

    1. upogib(anje) vznak, nagib(anje) (nagnjenost, nagnitev) nazaj: capitis Aug. nagnitev glave nazaj.

    2. metaf. oddih, (od)počitek, počivanje od česa: nulla a laboribus reclinatio Ambr.
  • recumbence, recumbency [rikʌ́mbəns(i)] samostalnik
    ležeči položaj, ležanje; počivalen položaj (lega), počivanje; (redko) zanašanje (on, upon na)
    zaupanje (v)
  • refectiō -ōnis, f (reficere)

    1. obnova, obnovitev, obnavljanje, poprava: ferramentorum Col., Capitolii Suet., aedium, itinerum Icti.; v pl.: sed ea habent in refectionibus molestiam magnam Vitr.

    2.
    a) (od)počitek, (od)počivanje, oddih, spočitje, osvežitev, (o)krepitev, starejše otav, čvrstilo, okrepa, okrepčava: Cels., Q. idr., laborum Amm., nam et somnus refectioni necessarius est Sen. ph.; v pl.: quis sudores tuos hauserit campus, quae refectiones tuas arbores, quae somnum saxa praetexerint Plin. iun.
    b) mir, (s)pokoj, počitek (ki ga prinese spanec): nocturna Cassian., totius noctis Cassian.
  • refectus2 -ūs, m (reficere)

    1. (od)počitek, oddih, (od)počivanje, oddušek: propter instrumentum cenator[i]um rata refectui suo commodum, libens accumbit Ap., ubi placuit illis ductoribus nostris refectui paululum conquiescere Ap., meti[s] die propinquante helcio tandem absolutus refectuique secure redditus Ap.

    2. dohodek, dohodki, prihodek, prihodki: ex refectu paupertatis Dig.
  • relaxātiō -ōnis, f (relaxāre) odnehanje, odnehljaj, popuščanje: Boet., ieiunii (naspr. constrictio) Aug.; zlasti odnehanje, popuščanje = (od)počitek, počivanje, oddih, sprostitev, relaksacija (naspr. contentio napor): animi Ci.; abs.: quae est ista relaxatio, cum … Ci.
  • relief2 [rilí:f] samostalnik
    olajšanje, olajšava, osvoboditev, rešitev (from iz, od)
    ublažitev; tolažba
    pravno podpora, pomoč, lek; oprostitev (from od)
    odškodnina
    figurativno počitek, počivanje, okrevanje; ugodna sprememba
    vojska osvoboditev, odrešitev (obleganega mesta, trdnjave); zamenjava (posadke, straže); pojačanje, rezerva

    a relief to the eye blagodejnost, užitek za oko
    relief engine pomožna lokomotiva
    relief fund fond za pomoč (ponesrečencem)
    relief secretary pomožna tajnica
    income tax relief (davčna) olajšava
    indoor relief(s) hospitalizacija
    outdoor relief (zdravniška) pomoč na domu
    to be on relief dobivati socialno podporo
    it was a relief to see... bilo je olajšanje videti...
    it was a relief to me odleglo mi je