Franja

pljúniti, pljúvati escupir

pljuniti na tla escupir al (ali en el) suelo
pljuniti komu v obraz escupir en la cara a alg

pljuva|ti (-m) pljuniti spucken, figurativno speien

pljùvati pljȕjēm, pljûj, pljȕvāh -āše pljuvati: pljuvati krv; što je ranije hvalio, na to sada pljuje; ko u nebo pljuje, na obraz mu pada

pljuváti pljujem i pljuvam pljuvati: pljuvati v pljuvalnik; ne pljuvajte na tla; pljuvati komu v obraz; pljuvati na čast naroda

pljúvati to spit; to expectorate

pljúvati v lastno skledo figurativno to foul one's own nest

pljúvati cracher

sam sebi v skledo pljuva il crache en l'air et ça lui retombe sur le nez

pljúvati (-am) imperf. glej pljuniti | pljuvati

pljúvati -am nedov., плюва́ти плюю́ недок.

pljúvati -am nedov. a scuipa

cracher [kraše] verbe transitif, verbe intransitif pljuvati, (iz)pljuniti; populaire plačati

cracher par terre pljuvati na tla
cracher blanc (familier) biti zelo žejen
cracher sur pljuvati na, zviška gledati na, prezirati
ne pas cracher sur ne prezirati
cracher ses poumons (familier) mnogo, močno kašljati
cette plume crache to pero štrca
(populaire) il a dû cracher 300 balles moral je plačati 300 frankov
l'appareil radio, de télévision crache v radijskem, v televizijskem aparatu prasketa
il crache en l'air et ça lui retombe sur le nez sam sebi v skledo pljuva

esputar pljuvati, izpljuniti

exspuō (expuō) -ere -spuī -spūtum

1. (iz)pljuniti, (iz)pljuvati, (iz)bruhati: expuere in mare fas non putant Plin., ter exspuere Petr., exspuere crebro Q.; z obj.: sanguinem Cels., Plin., pus Cels., linguam unamque spem indici in tyranni os expuit Plin.

2. pren. ven vreči, izvreči, od (iz) sebe vreči, od (iz) sebe da(ja)ti, izpustiti, izgnati, pregnati, odpraviti: lacrumam Pl., quod mare conceptum spumantibus expuit undis? Cat., (piscis) exspuit hamum O., exspuere spiritum Sen. ph., vitam Sen. tr., rorem Plin., carbonem Plin., fimo similia expuuntur in litus purgamenta Plin., quidquid Tagus exspuit auri Lucan.; pren.: exspuere ex animo rationem Lucr.

extussiō -īre (—) -ītus izkašlj(ev)ati, (iz)pljuvati: sanguinem Plin., extussitur pus Cels., extussita sputa Cael. — Soobl. ētussiō -īre: Cael.

gob² [gɔb] neprehodni glagol
vulgarno pljuvati, izpljuniti

herausspucken izpljuniti, pljuvati

ispljúvati ìspljūvām, ispljuvávati ispljùvāvām pljuvati: bolesnici treba da ispljuvavaju samo u pljuvaonice

opljuckívati opljùckujēm ekspr. pljuvati: opljuckivati oko sebe

otpljuckívati -ùckujēm pljuvati: on stade otpljuckivati oko sebe

otpljúvati òtpljūvām odpljuvati, pljuvati

pljȕcati -ām, pljȕckati -ām pljuvati: nemoj pljucati na pod; pljucati krv