Franja

plemén -a -o priplodni, rasplodni: -a svinja

intermarriage [intəmǽridž] samostalnik
poroka med ljudmi različnih plemen (ras), poroka med sorodniki

intermarry [intəmǽri] neprehodni glagol
med seboj se poročati, poročati se s pripadniki drugih plemen ali ras (with)

labret [léibret] samostalnik
ustničen okrasek primitivnih plemen

rain-doctor [réindɔktə] samostalnik
čarovnik, ki po verovanju divjih plemen more priklicati dež

орда f horda; zveza nomadskih plemen; (pren.) tolpa

Alamannī (Alamānī, Alemannī) -ōrum, m: Alaman(c)i (Aleman[c]i, skupno ime več germanskih plemen med gornjim Renom, Donavo in Majno: Aur., Eutr., Amm., Cl. Od tod subst. Alamannia -ae, f Alamanija, dežela Alamanov: Amm.; met. = Alamanni: Cl.; adj. Alamannicus (Alamannus) 3 alamanski: Amm.

Amphictyonēs -um, acc. -as, m (Ἀμφικ- τύονες „okoličani“) amfiktionci, amfiktionska zveza, zveza gr. plemen, ki so prebivala okrog kakega svetišča iz verskih, trgovinskih in političnih namenov. Poseb.

1. delfska ali pilska amfiktionska zveza; njeno središče je bilo Apolonovo svetišče v Delfih: Ci., Q.

2. delska amfiktionska zveza kikladskih in sosednjih otočanov z Apolonovim svetiščem na otoku Delosu: T.

Francī -ōrum, m Fránki, zveza germ. plemen: Vop., Cl.; sg. (kolekt.) Francus -ī, m Frank: Cl. Od tod

I. adj.

1. Francus 3 frankovski: lingua Hier.

2. Francicus 3 frankovski: vota Ven.; Francicus -ī, m Frankovski, zmagovalec nad Franki, premagalec Frankov, priimek cesarja Proba, ki je premagal Franke: Vop.

3. Franciscus 3 frankovski: Isid. —

II. subst. Francia -ae, f Francija, Frankovsko, frankovsko ozemlje: Aus., Cl.

Galatae -ārum, m (Γαλάται) Galačáni, skupno ime keltskih plemen, ki so l. 275 v roparskem pohodu prodrla v Malo Azijo ter se tam širila, dokler jih ni pergamski kralj Atal (Attalus) I. l. 235 premagal in potisnil v pokrajino Galacijo, ki je del Vel. Frigije sredi Male Azije ob srednjem toku reke Halisa (Halys). L. 73 je Dejotar vse 4 okraje (gr. τετραρχίαι) njihove dežele spravil pod svojo oblast ter kot rim. zaveznik od Pompeja dobil kraljevski naslov. L. 25 je Avgust iz dežele naredil rim. pokrajino: CI. EP., PLIN., T. Sg. Galata -ae, m Galačan: CL. – Od tod

1. subst. Galatia -ae, f (ἡ Γαλατία) Galácija
a) bivališče Galačanov (lat. imenovana tudi Gallograecia): PLIN., T., SIL., STAT., IUST.
b) trdnjava med Kapuo in Kavdijem: L.

2. adj. Galaticus 3 galačanski: COL., PLIN., PALL., rubor TERT. škrlaten.

3. glag. galaticor -ārī posnemati Galačane, tj. židovske šege mešati s krščanskimi: TERT.

Germānī -ōrum, m Germáni. Cezar je imenoval Germane vsa plemena, ki so prebivala na desnem Renovem bregu. V Tacitovem času so bivali germanski rodovi od Rena do Visle, od Donave do Severnega morja. Njihova najpomembnejša plemena so bili: Svebi, Heruski, Ubijci, Sugambri, Markomani in Uzipeti: CI., C., T.; sg. Germānus -ī, m German v besedni igri: Germanum Cimber occidit pri Q. – Od tod

I. adj.

1. Germānus 3 germanski: herbae O., feritas VELL., pubes PERS.

2. Germānicus 3 germanski: bellum C. vojna z Germani, saltūs L., gentes PLIN., mare PLIN. Baltiško morje, Kalendae MART. = 1. september (dan ko je Germanik premagal Germane), sermo, victoria SUET., exercitus T. Kot subst. Germānicus -ī, m
a) Germanski, Germanik, častni priimek vojskovodij, ki so premagali Germane, poseb. častni priimek sina Tiberijevega brata Druza in Antonije: T., SUET.
b) (sc. mensis) Germanikov mesec: (Caligula) in memoriam patris Septembrem mensem Germanicum appellavit SUET.
c) (sc. nummus) germanik, germanjak, zlatnik s podobo cesarja Domicijana, ki je tudi imel priimek Germanicus: IUV.

3. Germāniciānus 3 germanski = ki biva ali služi v Germaniji: exercitus (v sg. in pl.) SUET., EUTR.; kot subst. Germāniciānī -ōrum, m: SUET. –

II. subst. Germānia -ae, f

1. Germanija, dežela germanskih plemen ali desni Renov breg (kot rim. provinca): T.; pl. Germaniae T. Severna in Južna (= Zgornja in Spodnja) Germanija.

2. pesn. meton. = Germani: hinc movet Euphrates, illinc Germania bellum V.

Gulussa -ae, m Gulúsa, sin numidijskega kralja Masinise in po njegovi smrti numidijski kralj z bratoma Micipso in Mastanabalom; v tretji punski vojni se je z Rimljani bojeval zoper Kartažane: S., L. Nekega drugega Guluso (kraljeviča nomadskih afriških plemen okrog l. 146) omenja PLIN. kot vir Polibiju.

Herminonēs -um, m Hermínon(c)i, skupno ime germanskih plemen, ki jim pripadajo Hermunduri, Semnoni in Markomani: Plin., T.

Ichthyophagī -ōrum in -ōn, m (Ἰχϑυοφάγοι) Ihtiófagi, „Ribojedci“, ime plemen v Arabiji in Indiji, ki se pretežno hranijo z ribami: Plin.

Illyriī -ōrum, m (Ἰλλύριοι) Ilíri, skupno ime raznih plemen v severozahodnem delu balkanskega polotoka od Šar planine do Kvarnerja: L. — Soobl. Hiluriī (Iluriī): Pl. — Od tod adj.

1. Illyrius 3 ilirski: ager Cat.; subst. Illyria -ae, f pokrajina Ilirija: Pr.

2. gr. adj. fem. Illyris -idis (Ἰλλυρίς) ilirska: Mel. terra O.

3. Illyricus (tudi: Illuricus, Hilluricus, Iluricus) 3 ilirski: mare Ci.; poseb. subst. Illyricum -ī, n Ilirik, Ilirija (današnja Dalmacija in Albanija): Ci.; od tod Illyriciānus 3 ilirski, kot subst. pl. masc. Iliri: omnes Ill. Cod. Th.

Ĭōnēs -um, m (Ἴωνες) Jonci, eno izmed štirih glavnih grških plemen, ki je prvotno prebivalo na severnih obalah Peloponeškega polotoka, dalje v Atiki tja do Evboje; dorsko preseljevanje je pregnalo mnogo Joncev na otoke in v Malo Azijo, kjer so se naselili ob obrežju med Fokajo in Miletom, tako da so se pozneje Jonci imenovali predvsem prebivalci Male Azije: Ci., L., Vitr., Cl. — Od tod adj.

1. Ĭōnicus 3 (Ἰωνικός) jonski: motus H., attagen H. iz Jonije, capituli Vitr., gens Plin., dialectus Q., Ionicus (sc. saltator) Pl., Varr.; adv. Ĭōnicē jonsko, v jonskem narečju: Gell.

2. Ĭōnius 3 (Ἰώνιος) jonski: gemma Plin., mare L., Plin. Jonsko morje med Italijo, Sicilijo in Grčijo; pri pesnikih najdemo Īōnius (dolgi ī! — to besedo izpeljujejo iz Īō; gl. Īō): Īonium aequor O. = Īonius sinus H. = Īonium -iī, n: V., Stat. Ionsko (= od Ione, Io preplavano) morje (a pri Val. Fl. 1, 24, je Īonium = Egejsko morje); tako tudi ros Īonius Pr., naves Īoniae Sen. tr.; subst. Ĭōnia -ae, f (gr. Ἰωνία) azijska Jonija: L., N., O., Plin., Mel.

3. Ĭōniacus 3 (Ἰωνιακός) jonski: puellae O.

4. Ĭōnis -idis, f (Ἰωνίς) jonska, subst. Jonka: Sen. tr.

mound¹ [máund]

1. samostalnik
gomila, nasip, kup

2. prehodni glagol
obdati z nasipom, nasuti, nakopičiti

Mound Builders ime za nekaj severnoameriških indijanskih plemen

Oscus (star. Opscus) 3, adv. -ē óskovski, óskijski, óskiški, óški: lingua, vocabulum Varr., ludi Ci. (neka komična igra), id, quod item dicunt Osce Varr., Osce loqui Gell.; subst. Oscī -ōrum, m (Ὄσκοι) Óski, skupno ime vseh italskih plemen, ki so živela južno od Lacija (poseb. prastar narod v Kampaniji ob reki Liris); v samnitskih vojnah so Rimljani strli jedro njihove moči in proti koncu republike je izginil tudi njihov z latinščino sorodni jezik: Varr., L., V., Plin.

Raetī (napačno Rhaetī) -ōrum, m Rétijci, skupno ime keltskih hribovskih plemen med Donavo, Renom, Lehom severno od Pada, ki so (nav. skupaj z Vindeliki) pogosto plenili po sosedni Italiji; l. 15 sta jih podjarmila Druz in Tiberij: L., T., H.; sg. kolekt.: accola Raetus Amm. Njihova dežela se je imenovala Raetia -ae, f Rétija; v 2. stoletju po Kr. je bila skupaj z Vindelicijo združena v eno provinco: T.; pl. Raetiae: Amm., Vop. — Od tod adj.

1. (nav.) Raeticus (Rhaeticus) 3 rétijski: vinum Plin., bellum Suet., arma O., Alpes T.

2. (redko) Raetus (Rhaetus) 3 rétijski: Alpes H.

repozitorij samostalnik
1. v računalništvu (skladišče elektronskega gradiva) ▸ repozitórium, adatttár
2. (arhiv) ▸ tárház, tár
Jezik - to vemo vsi - ni zgolj sredstvo komunikacije, je tudi repozitorij kulture, vseh informacij, s katerimi ravnamo, in vsega, kar tvori naš intelektualni svet. ▸ A nyelv – ezt mindannyian tudjuk – nemcsak a kommunikáció eszköze, hanem a kultúra, az összes általunk kezelt információ és mindannak a tárháza is, ami szellemi világunkat alkotja.
Antični epi so daljši, ker so bili v predpismenem obdobju repozitorij kompletnega zgodovinskega spomina in verske podlage plemen. ▸ Az ősi eposzok azért hosszabbak, mert az írásbeliség előtti korszakban a törzsek teljes történelmi emlékezetének és vallási alapjainak tárházát jelentették.