Franja

plazi|ti se (-m se) splaziti se človek, žival, zemlja: kriechen (naokoli herumkriechen, nazaj zurückkriechen, navzgor hinaufkriechen …); kradoma, previdno: schleichen (nazaj zurückschleichen, za kom (jemandem) nachschleichen …); mukoma: krebsen; z vozilom: im Schleichtempo fahren; otroček: (kobacati se) krabbeln
plaziti se po trebuhu robben, figurativno im Staub kriechen

plazíti se to creep; to crawl; (skrivaj) to sneak; figurativno (klečepaziti) to cringe (pred to), to fawn, to grovel

plazíti se se pred kom (figurativno) to lick someone's boots (ali shoes)

plazíti se ramper ; figurativno se traîner

plaziti se okoli rôder autour

plazíti se i pláziti se -im se puzati, puziti: plaziti se pred kom po trebuhu, po vseh štirih

plazíti se reptar; arrastrarse; deslizarse

po vseh štirih se plaziti andar a gatas
plaziti se pred kom (fig) arrastrarse a los pies de alg, humillarse delante de alg

plazíti se plázim se nedov., по́взати повзу́ недок., повзти́ повзу́ недок., вповза́ти -за́ю недок., плазува́ти -зу́ю недок., підла́зити -ла́жу недок., підліза́ти -за́ю недок.

pláziti se (-im se) imperf. refl.

1. strisciare

2. arrancare; pren. avanzare, muoversi lentamente, trascinarsi; sgusciare

3. (pritajeno hoditi) andare quatto quatto

4. pren. trovarsi; entrare, insinuarsi (dubbio), serpeggiare (scontento)

5. (o rastlini) arrampicarsi

pláziti se -im se vi.imperž
1. a se târî
2. a se căţăra

pomáljati -am
1. plaziti: pomaljati jezik iz ust
2. pomaljati: pomaljati glavo iz vode; samo glava se pomalja iz vode

koléno (-a) n

1. anat. ginocchio (m pl. -chi; f pl. -chia):
posaditi si otroka na kolena prendere il bambino sulle ginocchia
kolena se mi šibijo, tresejo le ginocchia fanno giacomo giacomo
do kolen segajoče krilo gonna che arriva al ginocchio
gristi kolena arrampicarsi con le mani e i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. upogniti pred kom kolena piegare il ginocchio davanti a qcn.
vulg. biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo
pren. ne segati komu do kolen non giungere neppure alla caviglia di qcn.
poznati že od mladih kolen conoscere fin dall'infanzia
dati otroka čez kolena sculacciare il bambino
spraviti koga na kolena mettere in ginocchio qcn.
vreči se komu pred kolena mettersi in ginocchio davanti a qcn.
biti na kolenih essere vinto, prostrato
pejor. po kolenih se plaziti pred kom strisciare sulle ginocchia davanti a uno

2. teh. gomito (di un tubo)

3. pren. (krivina, zavoj) curva; ansa, meandro (di un fiume)

4. grado, linea di parentela:
bratranec v drugem kolenu cugino di 2^o grado

5. adm.
knjigovodsko koleno barra

lesti [é] (lezem) zlesti

1. (plaziti se) človek, žival: kriechen, (izpod postelje unter dem Bett herauskriechen, figurativno iz postelje aus dem Bett/aus den Federn kriechen); po čem: (etwas) entlangkriechen

2. (počasi se premikati) kolone, vozila: schleichen, dahinschleichen, sich kriechend vorwärts bewegen; im Schneckentempo fahren

3. (plezati) klettern (na drevo auf den Baum, skozi okno beim Fenster heraus/herein/hinaus/hinein)

4. obleka, nogavice, nahrbtnik: rutschen

5. (polzeti) znoj, tla …: fließen

6.
lesti po telesu prijetna toplota, utrujenost, bolečina ipd.: sich (langsam) ausbreiten

7.
lesti nekam kriechen, katzbuckeln
lesti v rit in den Hintern/Arsch kriechen

8.
lesti skupaj od starosti ipd.: schrumpfen
oči lezejo Xu skupaj X kann die Augen kaum noch [offenhalten] offen halten, X fallen die Augen zu
lesti narazen od debelosti: [auseinandergehen] auseinander gehen
geografija lesti narazen/vsaksebi [auseinandererdriften] auseinanderdriften

pò | po

A) adv.

1. (per) ciascuno:
v sobah prenočuje po pet ljudi dormono in cinque per stanza
vsak otrok je dobil po eno darilo ogni bambino ha ricevuto un regalo (a testa)

2. per, ○:
sprehaja se po ure in ure passeggia ore e ore, per ore e ore
korakajo po dva in dva marciano in fila a due per due, a due a due

3. (za izražanje prodajne cene) a, ○:
jajca so po deset tolarjev le uova sono a dieci talleri, dieci talleri (cadauno)
inštruira po tritisoč tolarjev dà lezioni private a tremila talleri (l'ora)

B) po prep. (s tožilnikom)

I. per, ○:
poslati po zdravnika chiamare il medico
skočiti po zdravila andare a prendere le medicine

2. (s svojilnim zaimkom za izražanje hotenja, volje) secondo me, te, lui, ecc., come me, te, lui ecc., a modo mio, tuo, suo ecc.

3. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) come, alla maniera di:
po božje častiti venerare come Dio, come un dio
po bratovsko deliti spartire come fratelli, fraternamente
skrbeti za koga po očetovsko curare qcn. paternamente

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje premikanja, stanja) per:
hoditi po gozdu andare per il bosco
ptice skačejo po vejah gli uccelli saltellano per i rami, di ramo in ramo

2. (za izražanje usmerjenega premikanja) per:
stopati po cesti andare per la strada
plezati po vrvi arrampicarsi per la fune

3. (za izražanje premikanja z določenim namenom) ○:
seči po knjigi prendere un libro
iti po opravkih adempiere impegni
iti po nakupih andare a comprare, andare a fare spese, fare acquisti, fare lo shopping, fare le compere

4. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) ○, di:
povprašati po znancu chiedere notizie del conoscente
vprašati po imenu chiedere il nome
potreba po jedi bisogno di mangiare
pohlep po denarju avidità di denaro
žalovati po kom piangere qcn.

5. (za izražanje časa, ki mu sledi dogajanje) dietro; dopo, fra:
po plačilu dietro pagamento
po povzetju dietro consegna
po desetih letih ga spet vidim lo rivedo dopo dieci anni
po dveh tednih se vrnem torno fra due settimane
po Divači pride Sežana dopo Divaccia viene Sesana

6. (za izražanje merila) da, a, secondo:
spoznati koga po glasu riconoscere qcn. dalla voce
oblačiti se po modi vestire alla moda
igrati po notah suonare secondo le note

7. (za izražanje sredstva) per:
poslati po pošti spedire per posta

8. (za izražanje vzroka) per, da:
po tvoji krivdi per colpa tua
sloveti po lepoti essere famosi per (la) bellezza

9. (za izražanje izvora) di, da:
okus po čokoladi sapore di cioccolato
smrdeti po žganju puzzare di acquavite
po očetu ima oči, po materi lase ha gli occhi del padre, i capelli della madre

10. (za izražanje načina) ○, adm. giusta:
plaziti se po trebuhu strisciare pancia a terra, carponi
obsoditi po krivem condannare ingiustamente
jeziti se po nepotrebnem arrabbiarsi senza bisogno
po dekretu giusta il decreto

11. (za izražanje mere) a:
jemati zdravila po kapljicah prendere le medicine a gocce
plačevati po kosu pagare al pezzo

12. (za izražanje cene) a:
po tovarniški, po znižani ceni a prezzo di fabbrica, a prezzo ridotto
po čem je vino? a quanto è il vino?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kri vpije po maščevanju il sangue chiama vendetta
J. K., po domače Maček J. K., vulgo Maček
pren. iti po gobe tirare le cuoia, (za stvar) andare in rovina, andare a monte, andare alla malora
po mojem to ni prav secondo me, a mio modo di vedere questo non va
pog. govoriti po naše parlare alla nostra maniera
priti po slovo venire ad accomiatarsi
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
vet. krava je po teletu la vacca ha figliato da poco
po abecednem redu alfabeticamente
po kronološkem redu in ordine cronologico
po domače (preprosto) alla buona, sans façon franc.
po drobcih minutamente
po dva in dva a due a due
jur. po hitrem postopku per direttissima
po krivici immeritatamente
po lastni ceni a prezzo di costo
po lovsko (na lovski način) alla cacciatora
po malem a spizzichi
po malem delati, šivati, študirati lavoracchiare, cucicchiare, studiacchiare
po materini strani in linea materna
teta po materi zia materna
po mornarsko alla marinara
po možnosti possibilmente
po nagnjenosti tendenzialmente
po nesreči disgraziatamente, malauguratamente
po običaju tradizionalmente
(naročiti kaj) po povzetju (ordinare qcs.) contrassegno
po predpisih normativamente
po rodu oriundo (adj.)
Tržačan po rodu oriundo di Trieste
po sebi razumljivo implicitamente
po splošnem mnenju a detta di tutti
(pluti) po toku (navigare) a seconda
po videzu all'aspetto
pog. (iti) po vodi (andare) a rotoli
po vseh štirih carponi
PREGOVORI:
po jutru se dan spozna il buon dì si vede dal mattino
gost je kot riba, po treh dneh smrdi l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza

preplazi|ti se (-m se) plaziti se hinüberkriechen, hindurchkriechen

splazi|ti se (-m se) plaziti se po vseh štirih: kriechen, čisto potiho: schleichen (nazaj zurückkriechen, zurückschleichen, v kaj hineinkriechen, hineinschleichen, skozi kaj durchkriechen, hindurchkriechen)

spláziti se (-im se) perf. refl. ➞ plaziti se

1. strisciare di soppiatto

2. penetrare strisciando

3. ekst. svignarsela di soppiatto, andarsene furtivamente, sgattaiolare

štíri (-ih) numer. quattro:
dva krat dva je štiri due per due fa quattro
ura je štiri sono le quattro
igrati v štirih giocare in quattro
korakati po štiri in štiri marciare in fila per quattro
brcati z vsemi štirimi scalciare, scalpitare con tutte e quattro le gambe
komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti
štirje letni časi le quattro stagioni
astr. štiri strani neba i quattro punti cardinali
hoditi, plaziti se po vseh štirih andare carponi
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi con tutte le forze
pren. govoriti na štiri oči parlare a quattr'occhi
pren. iztegniti vse štiri od sebe sdraiarsi, stravaccarsi
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi bene a terra
pren. ne imeti štirih rok non poter sbrigare la mole del lavoro
pren. živeti med štirimi stenami stare chiuso fra quattro muri
na vse štiri vetrove ai quattro venti
rel. štiri poslednje reči i novissimi
filoz. štirje elementi i quattro elementi

štíri cuatro

ob štirih a las cuatro
ob pol štirih a las tres y media
med štirimi očmi a solas
po vseh štirih se plaziti andar a gatas (ali a cuatro patas)
stegniti vse štiri od sebe desperezarse

tlà (zemlja) tierra f ; (v sobi) suelo m , piso m

na (slovenskih) tleh en el suelo (esloveno)
cementna (iz desk, glinasta, mozaična) tla suelo de cemento (de tabla, arcilloso, (de) mosaico)
tla iz plošč embaldosado m
parketna tla suelo entarimado, suelo de parquet
domača, rodna tla suelo m natal
izgubiti tla pod nogami perder pie, fig hundirse
pasti na tla (o osebi) caer(se) al suelo, dar consigo en el suelo, desplomarse, (o predmetu) caer (ali venirse) al suelo, dar en tierra
spati na (golih) tleh dormir a suelo raso
na tla vreči derribar, dar en tierra con a/c
na tla se vreči arrojarse al suelo, (v ponižnosti) postrarse
tla mi gorijo pod nogami tengo que huir antes de que sea tarde
pobrati s tal recoger del suelo
zrušiti na tla (pri boksu) derribar
plaziti se po tleh arrastrarse por el suelo

trebuh moški spol (trebuha …) der Bauch; medicina der Bauch, der Unterleib
medicina zgornji/spodnji del trebuha der Oberbauch, die Oberbauchgegend/ der Unterleib, die Unterleibgegend
(trebušna stran) die Bauchseite
povešen trebuh Hängebauch
štrleč trebuh Spitzbauch
velik trebuh Fettbauch, Schmerbauch
… trebuha Bauch-
(obseg der Bauchumfang)
na trebuh auf den Bauch, ležeč: in Bauchlage
na trebuhu auf dem Bauch, plazenje: bäuchlings
pristanek na trebuh die Bauchlandung
skok na trebuh der Bauchklatscher
leža na trebuhu die Bauchlage
plazenje po trebuhu šport flaches Kriechen
plaziti se po trebuhu pred figurativno im Staub kriechen vor, biblično: auf dem Bauch kriechen
v trebuh in den Bauch
v trebuhu im Bauch, medicina in der Unterleibsgegend
brca v trebuh der Bauchtritt
bolečine v trebuhu Bauchschmerzen, Unterleibsschmerzen množina, das Bauchweh (imeti Bauchschmerzen/Bauchweh haben)

trébuh (-úha) m

1. anat. ventre, pancia; pog. buzzo; šalj. trippa:
trebuh me boli mi duole la pancia, ho mal di pancia
imeti trebuh kot sod avere un pancione
ptica je po trebuhu rumena l'uccello è giallo sul ventre

2. pren. pancia, ventre:
trebuh steklenice la pancia del fiasco
trebuh ladje il ventre della nave
rovi v trebuhu gore gallerie nel ventre della montagna
trebuh notri, prsi ven! pancia in dentro, petto in fuori!
dobivati trebuh mettere su pancia
po gostilnah pasti trebuh fare pasti abbondanti in trattoria
biti tako lačen, da se skozi trebuh vidi avere una fame da lupo
ležati na trebuhu giacere sul ventre, proni
od smeha se držati za trebuh ridere a crepapelle, a crepapancia, tenere il ventre dalle risa
po trebuhu se plaziti pred kom strisciare davanti a qcn.
iti s trebuhom za kruhom andare in cerca di fortuna
pog. ne zanima ga drugo, kot da ima trebuh poln non pensa che a riempirsi il buzzo
vrniti se s praznim trebuhom tornare affamati, a pancia vuota
biti s trebuhom (di donna) essere incinta