plati1 moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija riba: der Platy (papagajski Papageien-Platy, rdeči Roter Platy)
plati2 (pôljem)
1. vodo: auswerfen
2. kri: wallen, prsi: wogen
pláti (poljem) (žito) to winnow, to fan; (valovati) to billow, (o žitu) to wave; (vodo iz čolna) to bail (out)
srce polje the heart beats
pláti puiser, écoper; ondoyer, flotter; palpiter, battre
srce polje le cœur palpite (ali bat)
plati žito vanner
pláti (póljem) imperf.
1. navt. aggottare (con la sassola)
2. spingere
3. agr. vagliare; sventolare (il grano)
4. battere, palpitare, pulsare:
srce mu je močno plalo il cuore gli batteva forte
5. muoversi, ondeggiare
6. pren. diffondersi, spandersi; irrompere, penetrare:
skozi okno je plala svetloba la luce irrompeva dalla finestra
pláti poljem, polji -ite, plal plala
1. talasati, uzburkivati: z roko, z veslom plati vodo
2. pljuskati: plati vodo iz čolna
3. strujati, vreti: kri mu nemirno polje po žilah
4. uzdizati se: lakotnice kravi nemirno poljejo
5. v meni polje jeza, strast
obuzima me ljutnja, strast
6. opčinjati, čistiti žito bacajući ga lopatom ili sličnim uvis: plati pšenico
plătí -ésc vt. plačevati, plačati, izplačati
dve plati istega kovanca frazem
(o povezanih stvareh) ▸ az érem két oldala
Upanje in strah sta nemalokrat le dve plati istega kovanca. ▸ A remény és a félelem gyakran csak ugyanannak az éremnek a két oldala.
Sopomenke: dve strani istega kovanca
vsaka medalja ima dve plati frazem
(pregovor) ▸ az éremnek két oldala van
heave*2 [hi:v]
1. prehodni glagol
dvigati, dvigovati, dvigniti; povleči gor
geologija premakniti (sloj, žilo)
navtika dvigniti z vrvjo ali vitlom
pogovorno vreči; nabrekniti, razširiti; dvigati in spuščati
2. neprehodni glagol
dvigati se, plati, valovati; sopsti, sopihati, težko dihati; iti na bruhanje; naraščati, nabrekniti
to heave the gorge rigati
to heave a groan zastokati
to heave a sigh globoko vzdihniti
navtika heave ho! dvigni sidro!
navtika to heave ahead povleči ladjo naprej
navtika to heave the lead vreči globinomer, meriti globino
navtika to heave in sight pojaviti se na obzorju
navtika to heave a ship povleči ladjo s sidrno vrvjo
navtika to heave keel out nagniti ladjo, da je kobilica nad vodo
natō -āre -āvī -ātum (intens. in frequ. glag. nāre)
1. plavati: querquedulae natantes Varr. ap. Non., studiosissimus homo natandi Ci. ep., natare in Oceano Ci. ali in mari Cels. šalj. = pluti, natant aequore pisces O., natat uncta carina V., in portu fracta carina natat Pr. plava sem in tja, fracta classis et intra paucos dies natavit nova Sen. ph. je odplulo novo; pesn. trans. preplavati kaj, plavati kje, čez kaj, po čem: freta V., aquas Mart.; tudi pass.: quot piscibus unda natatur O.; subst. pt. pr. natantēs -ium (pesn. -um), f (sc. bestiae) plavajoče živali, živali plavalke = ribe: omne genus natantum V.
2. metaf. (o stvareh zaradi podobnosti gibanja oz. tvarine)
a) gibati se, (o vodovju) teči, pljuskati, plivkati, plajhati, valove gnati, valovati: Lucr., Tiberinus … campo liberiore natat O.; (o žitnem polju) zibati se, valovati: campi natantes V.; (o ognju) plati, plapolati, goreti: Lucr., niveo natat ignis in ore Stat.; (o obleki) mahedrati, plahutati, opletati: O.; (o listju, ki se je usulo) gibati se, zibati se: Pr.; (o tehtnici) omahovati: Tib.; (o nogi) gugati se, premikati se, drseti: ne vagus in laxa pes tibi pelle (v čevlju) natet O.; (o ptičjem letu) plavati, jadrati: quodque ausa volare ardea sublimis pinnae confisa natanti Lucan.; occ. α) plavati v čem, biti poplavljen, biti poln česa, imeti veliko česa, obilovati s čim; z abl.: natabant pavimenta vino Ci., omnia plenis rura natant fossis V., cum … sanieque exspersa natarent limina V., arva amnibus natant O., imbres, quorum modo cuncta natabant impulsu Lucan., quotiens haec ora natare fletibus et magnas latrantia pectora curas admota deprendo manu? Stat., natabant domus sanguine parvulorum Aug.; abs.: cuncta natabant (od dežja) Lucan., plana natant Sil. β) (o očeh pijanih, zaspanih, umirajočih ljudi) plavati = medleti, medel, mrtev, otrpel, tog biti, stekleneti: vinis oculique animique natabant O., iam moriens oculis sub nocte natantibus atra circumspexit O., natantia lumina V., comitis casu frendens labentia virgo membra levat parvāque oculos iam luce natantīs irrorat lacrimis Sil.; oculi natantes et quādam voluptate suffusi Q. milo gledajoče oči (govornika).
b) širiti se, razširjati se: summā parte terrae natantibus radicibus Col.
c) (v duševnem oziru) omahovati, omahljiv, nestalen, nestanoviten biti, negotov biti: tu mihi natare visus es Ci., pars hominum … urguet propositum; pars multa natat H., mutatio voluntatis indicat animum natare Sen. ph.; natant quaedam (sc. cognomina) Varr.
Platy, der, Tierkunde plati
pljȕskati -ām
1. plati: pljuskati ispolcem vodu iz čamca
2. klofutati: pljuskao je slugu koji ga je, tobože, uvrijedio
sèkati -ām, sekávati sèkāvām (it. seccare) plati, pljuskati vodo iz čolna: sekati čamac, barku
spulare v. tr. (pres. spulo) agr. vejati, plati (žito)
van2 [væn]
1. samostalnik
ventilator
zastarelo velnica, vejalnica (za žito), plalne nečke
poetično krilo
mineralogija izpiranje (rud)
2. prehodni glagol
mineralogija izpirati (rude); plati (žito)
vanner [vane] verbe transitif vejati, plati (žito); familier zelo utruditi, izmučiti, izčrpati
vannō -ere (vannus) pláti žito; pren. (v obscenem pomenu): hunc molere, illam autem ut frumentum vannere lumbis Luc. fr., crissabit ut si frumentum clunibus vannat Luc. fr.
ventear iz-, za-vohati; plati (žito); izslediti, ogledovati, opravljati ogleduštvo
ventea fuertemente zelo vetrovno je