Franja

pihn|iti (-em) pihati (einmal) ➞ → pihati, schnieben; človeka: figurativno umlegen, abmurksen

píhniti souffler

kot bi pihnil (figurativno) en un rien de temps, rapidement, en un tournemain, d'emblée, familiarno en un clin d'œil, en moins de rien, en cinq sec, le temps de dire ouf!
pihnem na to (familiarno) je m'en moque (comme de l'an quarante)!, je m'en fiche!, popularno je m'en fous

píhniti (-em) perf. glej pihati | pihniti

píhniti -em
1. puhnuti, duhnuti, dunuti, pirnuti: močno pihniti skozi luknjo; pihniti luč
ugasiti svjetlo
2. frknuti: mačka je pihnila
3. okositi se: žena je pihnila proti možu, naj se pobere
žena se okosila na muža da se tornja; pihniti jo čez mejo
ilegalno preći granicu; ta ga pa pihne
veoma je dosjetljiv, baš je delija, baš je đida; pihniti zajca
ustrijeliti (-strel-) zeca; vse je minilo, kot bi pihnil
sve je prošlo za tren oka

píhniti soplar

kot bi pihnil (fig) en un abrir y cerrar de ojos; en un instante
pihnem na to (fam) me importa un pito eso; de eso me río yo

píhniti -em dov., поду́ти -ду́ю док.

píhniti -nem dov. a sufla

abmurksen einen Motor: zadušiti; einen Menschen: pihniti, počiti, fentati, uštihati

dúhnuti dûhnēm
1. pihniti, zapihati: vjetar duhnu od mora
2. ekspr. puhniti, naglo oditi: duhnuti u bijeli svijet
3. vzkipeti: on odmah duhne

fŕknuti fr̂knēm prhniti, pihniti

púhnuti pûhnēm
1. pihniti
2. puhnuti

pusten pihati, pihniti; (laut atmen) sopihati; figurativ auf etwas pusten požvižgati se na (kaj)

schnieben (schnob, geschnoben) pihniti, prhniti

suf-flō (sub-flō) -āre -āvī -ātum (sub in flāre)

I.

1. intr. ob čem, v kaj, proti čemu pihniti (pihati): sufflavit buccis suis Mart., arrepentes foribus portas sufflant Plin., sufflare alicui in frontem Marc.

2. pren. napihniti (napihovati) se: suffla Pers. —

II. trans.

1.
a) napihniti (napihovati): buccas Pl., Varr. fr., venae ubi sufflatae sunt ex cibo Ca., sufflatae cutis distentu Plin.
b) pren. jeziti se, jezen biti na koga: nescio quid se sufflavit uxori suae Pl.

2. podpihniti (podpihovati, podpihati), pihniti (pihati) v koga, kaj: languidos ignes Plin., quos si sufflasses, cecidissent Petr. — Od tod adj. pt. pf. sufflātus 3

1. napihnjen, zabuhel, otekel: corpus Varr. ap. Non.

2. pren.
a) napihnjen, pihajoč od jeze = jezen: sufflatus ille huc veniet Pl.
b) napihnjen = ošaben, prevzeten: multiplici scientiā sufflatus Varr. ap. Non., recte videbitur appellari, si sufflata nominabitur Corn.
c) o govorniku napihnjen, nabuhel, nabuhlobeseden, (pre)nadut, nabrekel: sufflati atque tumidi fallunt pro uberibus Gell.

umlegen¹ zvračati, zvrniti, einen Baum: posekati; položiti; um die Schultern: ogrniti; eine Halskette usw.: nadeti (sich si); eine Leitung: preložiti; einen Schalter: preklopiti; ein Ferngespräch: prevezati; Kranke: premestiti; einen Termin: prestaviti; Grundstücke: arondirati; Kosten: razdeliti, prevaliti, Kosten auf jemanden: prevaliti na, zaračunati (komu); figurativ einen Menschen: pihniti, počiti (ubiti); eine Frau: podreti, položiti

дуть, дунуть (za)pihati, pihniti, (za)pihljati; izdih(ov)ati; (pren.) dirjati; navduševati se; žlampati;
здесь дует tukaj vleče;
д. губу на кого biti hud na koga;
дуть во весь дух dirjati;
дуй его! tepi ga; udrihaj po njem!;

поду́ти -ду́ю док., píhniti -em dov.

afflō (adflō) -āre -āvī -ātum

I. trans.

1. (z zunanjim obj.) pihniti (pihati) v (na) koga ali kaj, opuhavati koga ali kaj, dihniti (dihati) v koga ali kaj: terga tantum adflante vento L., cum udam (fabam) quidam ventus afflavit Plin., maligno afflantur vineta Noto Stat., afflatus aurā (po prepihu) Suet., crinem sparsum cervicibus adflat (deus) O. njegov dih se dotakne njenih las, taurorum adflabitur ore O., cavendum, ne a serpentibus afflentur Col., necat (basiliscus) frutices non contactos modo, verum et afflatos Plin. če jih le opuhne, hos necat afflati funestā tabe veneni (strupenega diha) O.; pesn.: nos ubi primus equis Oriens adflavit anhelis V. dih jutranjih konj; abs.: si serpens afflavit Sen. ph.; tudi (o ognju): me divûm pater... fulminis adflavit ventis V. je opuhnil s strelo, fulminum ignibus adflari O., fulminis adflati telis O., adflatus incendio L. osmojen, tribus modis urit (fulmen): aut afflat (osmodi)... aut comburit (sežge) aut accendit (zažge) Sen. ph., afflari sidere Plin. ali sole Cl. sončarico dobiti; pren.: loquacitas animos iuvenum... pestilenti quodam sidere afflavit Petr. je opuhnila... z nekakšno pogubno sončarico, utrumque nostrum ille carnifex... iacto fulmine afflaverat Plin. iun.; pren.
a) koga navdihniti (navdihovati) = navdušiti (navduševati): adflata est numine quando iam propiore dei V., te... Gratia afflavit Cl.
b) navda(ja)ti: Romam regius terror afflabat Fl. je navdajal strah pred kraljem, Romam meliore iuventā aff. Cl. pomladiti.
c) kakor strela zadeti: afflatus repulsā Val. Max.

2. (z notranjim obj.) vdahniti (vdihovati) komu kaj, pihaje prinesti (prinašati): calidum membris adflare vaporem (žareč puh) Lucr.; med.: cum... admiraretur... suavitatem odorum, qui adflarentur e floribus Ci.; pren.: (genetrix) oculis adflarat honores V. je očem vdahnila milino, sperat sibi auram posse aliquam adflari... eorum Ci., si quem reperiat, cui aliquid mali faucibus adflare... possit Corn., ubi indomitis gregibus Venus adflat mores Tib.; abs.: rumoris nescio quid adflaverat commissione Graecorum frequentiam non fuisse Ci. raznesla se je govorica, da...

— II. intr. veti (od kod), nasproti veti: ne in eas partes spectet villa, ex quibus ventus afflare soleat Varr., adflabat acrior frigoris vis (mrzlejši veter) L., adflabunt tibi non Arabum de gramine odores Pr. ne bo ti nasproti vel vonj; pren. nasproti veti
a) v dobrem pomenu (kakor ugodni veter, ki napenja jadra) = ugoden biti komu, streči komu: felix, cui placidus leniter adflat Amor Tib., afflante fortunā Q.
b) v slabem pomenu: velut illis (cibis) Canidia adflasset H. kakor da jih je Kanidija zastrupila s svojim dihom.

īn-spīrō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. pihniti (pihati) v (na) kaj, (za)piskati na kaj: inspirat conchae O., inspirantes ramis arborum aurae Q., nullius inspirat salo ventus Sen. tr.; kot gram. t. t. pridihniti glas = aspirirati: i. primae litterae Gell. —

II. trans.

1. foramen Plin. v luknjo, flammam Fl., granaria aquilonibus inspirentur Col.; metaf. navdahniti, navdihniti (navdihovati), navdušiti (navduševati), razvne(ma)ti: vates inspirati Iust., quibus viribus inspiret (orator) Q.

2. vpiha(va)ti, vdahniti, vdihati (vdihavati, vdihovati): aliquid gravitati aurium per fistulas Plin., aliquid per scriptorium calamum Cels., animam homini Col., vipeream animam O., graves animas O., venenum O., venenum morsibus V., se (Fames) viro inspirat V. prešine; metaf. komu kako čustvo (na)vdahniti, obuditi (obujati), vzbuditi (vzbujati), navda(ja)ti ga s čim: alicui fortitudinem Cu., occultum ignem V., magnam cui mentem inspirat vates V., iram, misericordiam Q.

3. izvabiti glas iz kakega pihala: fistulā brevi graviusculum sonum Gell.

ob-sufflō -āre -āvī -ātum (ob in sufflāre) nasproti pihniti (pihati), pihniti (pihati) v kaj: splendori tuo … confusionis nebulam obsufflare Ps.-Q.