Franja

piškav (-a, -o) hohl, taub
piškav oreh eine taube [Nuß] Nuss

píškav worm-eaten; rotten

píškav izgovor a sorry excuse
píškavo vreme bad weather
to ni píškavega oreha vredno I don't give a fig for it

píškav creux, véreux, piqué; mauvais

piškav oreh noix ženski spol creuse
piškavo sadje fruits moški spol množine véreux
piškavo vreme mauvais temps
piškavi zobje dents ženski spol množine mauvaises (ali creuses)
to ni vredno piškavega oreha cela ne vaut pas un fétu

píškav (-a -o) adj.

1. tarlato

2. (droben) minuto

3. (slaboten) debole

4. (gnil) guasto, marcio:
piškavi zobje denti guasti

5. (ničvreden) senza valore

6. (majhen) piccolo, modesto

7. (nepomemben) insignificante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
to ni vredno piškavega oreha non vale un fico secco
piškavo vreme brutto tempo, tempo piovoso

píškav -a -o
1. pišljiv, pušljiv, crvljiv: -o sadje; piškav oreh; to ni vredno -ega oreha
2. nevrijedan (-vred-), beznačajan: -a novica
3. sitan, malen: imeti piškav ugled; -o upanje; -a plača
4. droban: piškav krompir
5. čez -e tri ure
za slaba tri sata

píškav (sadje) agusanado

postati piškav agusanarse

píškav -a -o prid.
1. viermănos
2. slab, şubred

cr̀vljiv -a -o črviv, piškav

engusanado ameriška španščina črviv, piškav

gàgričav -a -o
1. črviv, piškav: -o zrnevlje; gagričav grašak: -o suho meso
2. skop, stiskaški
3. čemeren, godrnjav

gusaniento črviv, piškav

hohl votel; Phrasen: prazen; [Nuß] Nuss: piškav; Wange: upadel; figurativ votel, konkaven; die hohle Hand prgišče; hohl klingen votlo zveneti

pìšiv -a -o; pìšljiv -a -o piškav: to ne vrijedi ni -a boba; -ōst piškavost

šúpalj -plja -e
1. votel: šupalj zob; -a igla, kugla, mjera, opeka, cigla, osovina; -i ključ, prostor, valjak
2. puhel: -e fraze
3. piškav: -i orah; sto ne vrijedi ni šupljeg boba; pretakati iz šupljeg u prazno

taub gluh (gegen za); [Nuß] Nuss: piškav; Stein: mrtev; Gestein, Pflanzenkunde Blüte: jalov; Finger: odrevenel; Gefühl: top; taubes Gestein Bergbau jalovina; sich taub stellen delati se gluhega

vānus 3 (indoev. kor. *(e)u̯an- prazen; prim. skr. ūnáḥ = gr. εὖνις = got. wans = stvnem. wan pogrešajoč, utrpevajoč, primanjkujoč, nezadosten, ang. to want potrebovati, hoteti; sor. tudi lat. vacāre, vacuus)

1. prazen, ničesar ne vsebujoč, brez jedra, piškav, jalov: aristae V., granum Col., somnia V., num vanae redeat sanguis imagini H. senci (umrlega).

2. metaf.
a) prazen, praznoten, puhel, ničen, ničev, ničeven, neuspešen, brezuspešen, izjalovljen, zastonjski, neosnovan, neutemeljen, brez razloga bivajoč, neresničen, lažen, lažniv, dozdeven, namišljen, umišljen, navidezen: Enn. ap. Fr., Ter., Lucr., Plin., Q., Sen. ph. idr., spes, omen, morsus, preces O., promissa T., vana tela mittebant L. brez uspeha, zastonj, ut pila non vana caderent L., ictus L., ne vanus (zastonj) castris adsideret T., metus, gaudia H. namišljen, nec vana fides V. ne neutemeljena, orationi vanae crediderunt Ci., tibi vana quaedam pollicebar Ci., non bellum, sed vana imago belli L., ne vana esset urbis magnitudo L. le navidezna, vana acies Cu. ali vanior acies L. redka, redkejša; vanus ingenio L.; pesn. z gen.: philosophiae turba vana (brez) sanctitudinis Ap., aut ego veri vana feror V. ali se motim v resnici ali pa me videz vara, vanus voti Sil.; subst. vānum -ī, n praznost, ničnost, puhlost, ničevost, ničevnost, neuspešnost, brezuspešnost, izjalovitev, zastonjskost, neosnovanost, neutemeljenost, videz, dozdeva, dozdevek, dozdevnost, domislek, domislica, izmislek, izmišljotina, domišljija (starejše umišljava), namislek, namišljenost, neresničnost, neresnica, laž, lažnost, lažnivost: ad vanum et irritum redacta victoria L. izničena, haustum ex vano L. iz napačnega vira zajeto, umišljeno, non tota ex vano criminatio erat L. neutemeljena, brez osnove (podlage), cedit labor in vanum Sen. tr. je brezuspešen, je zastonj, ut tela in vanum cadant Sen. tr. brez uspeha, alioquin abibunt in vanum monentium verba Sen. ph. so v burjo govorjene, so bob v (ob) steno, so govorjene v prazno; v pl.: haud vana afferre L., periculum auxit vana rumoris (= vanos rumores) T., corruptus vanis rerum H. po navideznosti; kot notranji obj. (adv.): ut vidit vana tumentem V. napihnjenega od domišljavosti.
b) nečimrn (ničemuren), samovšečen, domišljav, nastopaški, vetrnjaški, kvasaški, bahav, bahaški, širokousten, hvalisav, lažniv: Tib., Val. Max., Vell. idr., ingenium L., S., hostes S., auctor Cu., L. neverodostojen, haruspices Ci., non vani senes O. verodostojni, ki jim gre verjeti, vani parentes V., vanissimi cuiusque ludibrium Cu. vsakega vetrnjaka, nec, si miserum Fortuna Sinonem finxit, vanum etiam mendacemque … finget V. — Adv. vānē nično, ničevo, nečimrno (ničemurno), oholo, puhlo, neutemeljeno, zastonj, zaman, brez razloga: Vulg., Eccl. idr., gaudere Tert., multo vanius et nequius excogitatum Ap., vanissime praecavere Tert.

wormy [wə́:mi] pridevnik (-mily prislov)
črviv, piškav, črvojeden; podoben črvu
figurativno klečeplazen, podel

búšak búška m piškav lešnik; oreh

gàgričiti -īm
I.
1. skopariti
2. godrnjati: stalno gagričiti
II. gagričiti se črvaveti, postajati piškav: meso se počelo gagričiti

šúljak -ljka m
1. panj, štor: ljudima bijahu stolice i sovra šuljci od debla
2. piškav lešnik, oreh isl.
3. dial. žito, ki je ostalo pri sejanju, pomešano s plevami, kot krma za prašiče
4. dial. pšenica enozrnica, Triticum monococcum
5. snetljivo žito: dobro sjeme ne rađa šuljak