Franja

piščal¹ ženski spol (-i …)

1. glasba die Flöte (čarobna Zauberflöte, melodijska Melodiepfeife, panova Panflöte, pastirska Hirtenflöte, trstenka Rohrflöte, Panflöte)
ustnična piščal die Pfeife, Lippenpfeife

2. pri orglah: die Pfeife, Orgelpfeife, das Register
bordunska piščal der Brummer, der Bordun, der Stimmer
jezična piščal die Zungenstimme, das Zungenregister, die Zungenpfeife
prospektna piščal die Prospektpfeife
piščali s spremenljivo glasnostjo das Schwellwerk
srednje piščali das Brustwerk

piščal² ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija, anatomija das Schienbein; pri konju: die Röhre

piščál whistle; pipe; (vidalice) fife; flute; anatomija shinbone, tibia, pl -biae

orgelska piščál glasba organ pipe
jezična piščál glasba reed pipe
ustnična piščál glasba flue pipe

piščál sifflet moški spol , flûte ženski spol , fifre moški spol ; (otroška) flûteau moški spol , mirliton moški spol ; (pastirska) pipeau moški spol , flûte de berger ; (orgelska) tuyau moški spol (d'orgue) ; anatomija (kost) péroné moški spol , tibia moški spol

piščal za vabljenje ptic pipeau moški spol
kljunasta piščal flûte à bec
Panova piščal la flûte de Pan
parna piščal sifflet à vapeur

piščál (-i) f

1. muz. piffero; zufolo; monaulo, tibia;
pastirska piščal piffero del pastore

2. muz. canna (d'organo)

3. anat. (golenica) tibia, stinco

piščál -i (au) ž
1. pištaljka, zviždaljka, sviraljka: orgelska piščal
orguljna cijev, cev
2. cjevanica (cev-), goljenjača (-len-)

piščál chirimía f ; caramillo m ; flauta f

orgelska piščal tubo m (ali cañón m) de órgano; (kost) tibia f
čarobna piščal la flauta mágica
Panova piščal flauta f de Pan
pastirska piščal flauta pastoril

piščál -i ž., сопі́лка -и ж.

piščál -i ž
1. fluier, surlă
□ panova piščal nai
2. anat. tibia

panova piščal ženski spol glasba die Panflöte, Rohrflöte

prospektna piščal ženski spol glasba pri orglah: die Prospektpfeife

appeau [apo] masculin piščal (za vabljenje ptic); vabnik (ptič)

se laisser prendre à l'appeau (figuré) iti na limanice

canilla ženski spol golenica, piščal (kost); podlahtnica (kost); navijak, cevka (pri tkanju); cimetna skorja

irse de canilla imeti hudo drisko; ne moči držati jezik za zobmi

canna -ae, f (izpos. κάννα)

1. trst, trstika, mali rogoz, sirčica: c. palustris O., flexae c. O. venec iz bičja, dispar septenis fistula cannis O. trstna piščalka, cannae Col.; trstje za pokrivanje streh, oblaganje sten: Veg.

2. met.
a) piščal iz trstike, trstenica, trstenka: citharae submittere cannas O.; od tod Canna dea Ap. boginja Kana = Nimfa Siringa (pri O.).
b) nožek iz trstike: Col., Pall., Marc.
c) čolnič, gondola: c. Micipsarum Iuv.
č) c. gutturis, pulmonis dušnik, sapnik: Cael. — Kot nom. propr.: amnis Canna: Marcius ap. L. reka Kana, „Trstikovec“ = Avfid, ob katerem je stal trg Cannae -ārum, f Kane, „Trstenik“, „Trstje“, kjer je Hanibal l. 216 hudo porazil Rimljane: Ci., L. idr.; apel.: Capuam Hannibali Cannas fuisse L. druge Kane = tako pogubna Hanibalu kakor Kane Rimljanom. Od tod adj. Cannēnsis -e kanski, pri Kanah: pugna Ci., C., N., clades L., exercitus L. vojska, pobita pri Kanah, animi Sil. duše padlih pri Kanah; preg.: Cannensis pugna Ci. mesarsko klanje kakor pri Kanah; pugna Cannensis Ci. (o Sulovem klanju); non praetoris convivium, sed Cannensis pugnae nequitia Ci.; subst. Cannēnsēs -ium, m Kanci, preb. Kan: Plin.

chalumeau [šalümo] masculin slamnata bilka; trs; musique piščal; (technique)

chalumeau (à souder) varilni gorilnik

chiflato moški spol piščal

chifle moški spol (vabilna) piščal

cicūta -ae, f

1. (velika) trobelika, lajnež, strupena rastl.; njeno seme in listje so starodavniki uporabljali za hladilni obkladek proti vročici, njen sok, ki v večji količini povzroči smrt, pa, zmešan z medom, za zastrupljanje: Lucr., O., Plin. idr., quae poterunt umquam satis expurgare cicutae H. (kot hladilo „pesniške vročice“), cicutis alium nocentius H., mala tollet anum vitiato melle cicuta H., sorbitio tollit quem dira cicutae Pers. = Sokrata, ko je izpil čašo trobelikovca.

2. steblo trobelike, ki so ga uporabljali za piščali: Lact., cavas inflare cicutas Lucr., est mihi disparibus septem compacta cicutis fistula V.; met. iz trobelikinega stebla narejena piščal: hac te nos fragili donabimus ante cicuta V. — Kot nom. propr. Cicūta, -ae, m Kikuta, govoreče ime oderuha: H.

cijèpac -pca m, mn. cijèpci, rod., mn. cjȅpācā (ijek.), cépac -pca m, mn. cépci, rod. mn. cêpācā (ek.)
1. cepec, ocepek, gorjača
2. ribiški drog z ostmi
3. dial. delež pri delitvi večjega zemljišča
4. anat. golenica, piščal
5. mn. prečni podnožnik pri statvah

cȉjev ž, mest. u cijèvi (ijek.), cêv ž, mest. u cévi (ek.)
1. cev: vodovodna, topovska, puščana cijev; Eustahijeva, mokračna cijev; od metala, od betona, od plastike, keramike, od olova, od bakra, gume, stakla, porculana, porcelana; čelična, betonska, plastična cijev; lijevana cijev, levana cev
2. anat. golenica, piščal