pehoten pridevnik (o kopenski vojski) ▸
gyalogsági, gyalogos, gyalog-pehotni bataljon ▸ gyalogos zászlóalj, gyalogzászlóalj
pehotna četa ▸ gyalogszázad, gyalogos század
pehotno orožje ▸ gyalogsági fegyver
pehotna enota ▸ gyalogos egység, gyalogsági egység
pehotni general ▸ gyalogsági tábornok
pehotni napad ▸ gyalogsági támadás
pehotni vojaki ▸ gyalogos katonák
Napadalske enote so bile sestavljene iz nemških in turških elitnih pehotnih čet. ▸ A támadóegységek német és török elit gyalogsági csapatokból álltak.
Medtem je niz dolgih pehotnih spopadov privedel do poraza švicarske in francoske pehote. ▸ Eközben az elhúzódó gyalogsági harcok a svájci és francia gyalogság vereségéhez vezettek.
pehôten vojska infantry(-); foot(-)
pehôtni polk infantry regiment, regiment of foot
pehôten (-tna -o) adj. di fanteria:
pehotne enote unità di fanteria
pehotni polk reggimento di fanteria
pehôten -tna -o pješadijski (peš-): -a četa
pehôten de infantería
mornariška pehoten infantería f de marina
pehotni vojaki, infanteristi infantes m pl
libidinoso pehoten, sladostrasten
pedester -tris -tre (pēs)
1. peš, na nogah (naspr. od equester): statua Ci.; occ. kot voj. t.t. peš, pešaški, pehoten, pešcev (gen.), pehote (gen.): equestres et pedestres copiae C., exercitus N., scutum, acies L., pugna L. način bojevanja, ordo L. razred državljanov, ki služijo v pehoti; subst. pl. m pedestres -ium, m pešci, peštvo, pehota: Iust.
2. kopenski, suhozemski (naspr. od maritimus, navalis): itinera C., pedestres navalesque pugnae Ci., copiae N.
3. metaf.
a) v nevezani besedi, v prozi, prozaičen, prozen: oratio Q., historiae H.
b) preprost, vsakdanji, brez pesniškega poleta (patosa, vznesenosti, zanosa, elana), ne visokoleteč: Musa H., Vop., tragicus dolet sermone pedestri H., opus Aus.
peditātus2 3 (pedes) pehoten, pešaški: cohors Hyg.
пехотный pehoten;
пехотный полк pešpolk