Franja

apero moški spol poljedelsko ali rokodelsko orodje; vprežna (tovorna) živina; pastirska koča; staja za ovce

aperos pl ovčarstvo

baita f planinska, pastirska koča

glȁda ž dial. pastirska koča

ognjàrica ž pastirska koča, v kateri se kuri ogenj

Schäferhütte, die, pastirska koča

stabulum -ī, n (stāre)

1. stan, stanišče, (trden) položaj, stališče, (pre)bivališče, zavetje, zavetišče: neutrubi habeam stabile stabulum Pl., nusquam stabulumst confidentiae Pl. nikjer ne pride zaupanje (vera) pod streho, nikjer ni zavetja za zaupanje, zaupanje nikjer nima strehe nad glavo.

2. occ.
a) α) bivališče, ležišče, brlog, obòr, obóra divjih živali, zveri: itur in … silvam, stabula alta ferarum V., inpastus stabula alta leo … peragrans V. β) bivališče, staja, hlev, sta(ja)lišče, stan, obòr, obóra ipd. udomačenih (domačih) živali: avium Col. ptičnica, pavonum Col., piscium Col. ribnik, ribnjak, apium Col. čebelnjak, panj, úlj, uljnják, absint … lacerti pinguibus a stabulis (sc. apium) V. od čebelnjakov, polnih medu, od medovitih panjev (uljnjakov), nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt (sc. apes) V., (sc. ovium) praesepia ac stabula ut sint pura Varr., stabuli custos V., ardua tecta petit stabuli V., (sc. furens amnis) cum stabulis armenta trahit V., neque iam stabulis gaudet pecus H., stabula pecudum Col., stabula Larentiae L. borjáč, fimum de stabulo egerere Lact. γ) hlev = stan, stanišče pastirjev, pastirska koča: pastorum stabula praeoccupare Ci. δ) meton. čreda: stabuli nutritor Hiberi Mart. = španskih ov(a)c, cum stabulis et messibus Val. Fl., stabulis qualis leo saevit opimis Val. Fl.
b) stanišče, (pre)bivališče, domovanje ljudi nizkega stanu α) ostajališče, postajališče, postaja, prenočišče ali krčma za ljudi in njihovo vprežno živino (caupona = točilnica): Petr. idr., pro hospitio aut stabulo quasi peregrinantes Plin. iun., sic etiam in stabula semper, sic cenat in agro Mart., stabulum primum ingressi Ap., cauponam vel stabulum exercere (imeti) Ulp. (Dig.); v takih ostajališčih so se rade mudile prostitutke (vlačuge): inter istas vorsarier … servolicolas sordidas, quae tibi olant stabulum stratumque Pl.; od tod stabulum β) = javna hiša, kurbišče, bordel: huius in sedibus pro cubiculis stabula, pro conclavibus popinae sunt Ci.; kot psovka: stabulum flagitii, nequitiae, servitricium Pl., stabulum Nicomedis Suet. (o Cezarju zaradi njegovega ljubimkanja z Nikomedom).

stȃjnica ž pastirska koča: vojska bješe popalila sve čobanske -e

bun [bʌn] samostalnik
žemlja, kruhek, pogača; figa (frizura); šop; začasna pastirska koča

sleng to take the bun dobiti prvo mesto, zmagati
a bun worry čajanka
sleng to get a bun on zvrniti kozarček
bun fight čajanka za otroke

prevìjača ž pastirska koča iz protja, pokrita s slamo

tr̀nica ž dial.
1. pastirska koča s slamnato streho
2. bot. trnica, Crypsis aculeata

berger [bɛrže] masculin pastir, ovčar; pastirski pes, ovčar, ovčjak

cabane féminin, chien masculin de berger pastirska koča, pastirski pes
étoile féminin du berger planet Venera

pastírski de berger, de pâtre, pastoral, bucolique

pastirska koča cabane ženski spol (ali hutte ženski spol) de berger
pastirska palica houlette ženski spol, bâton moški spol de berger
pastirski pes chien moški spol de berger
pastirska pesem chant moški spol pastoral, pastourelle ženski spol, poème moški spol bucolique, églogue ženski spol
pastirska piščal chalumeau moški spol
pastirska (škofova) palica crosse ženski spol
pastirsko pismo (religija) épître, mandement moški spol pastoral, lettre ženski spol (ali instruction ženski spol) pastorale

pastírski (-a -o) adj.

1. di, da pastore, dei pastori, pastorale; lit. boschereccio, bucolico:
pastirska koča baita
pastirski kožuh mastruca
pastirska palica bastone da pastore
pastirski pes cane pastore
pastirska piščal flauto da pastore, fistola
pastirska poezija poesia boschereccia, bucolica

2. rel. sacerdotale, pastorale, vescovile:
pastirsko pismo lettera pastorale