Franja

Zadetki iskanja

  • informbirò (-ja) m polit. Ufficio d'Informazione dei partiti comunisti e operai
  • opozícija (-e) f

    1. polit. opposizione; partiti d'opposizione:
    parlamentarna, zunajparlamentarna opozicija opposizione parlamentare, extraparlamentare

    2. (nasprotovanje) opposizione, disaccordo

    3. astr. opposizione:
    konjunkcija in opozicija congiunzione e opposizione

    4. lingv. opposizione
  • petstránkarski (-a -o) adj. polit. di cinque partiti:
    petstrankarska vlada governo pentapartito, pentapartito
  • alternanza f

    1. menjava, menjavanje, vrstitev

    2. polit. menjava, rotiranje:
    l'alternanza dei partiti al governo menjava strank v vladi

    3. jezik prevoj

    4. agr. kolobarjenje
  • bilanciare

    A) v. tr. (pres. bilancio)

    1. tehtati (tudi pren.); preudarjati:
    bilanciare le proprie possibilità pren. tehtati svoje možnosti

    2. uravnotežiti, izenačiti, izravnati, biti enak (tudi pren.):
    bilanciare le entrate e le uscite izenačiti prihodke in izdatke

    3. držati, ohranjati v ravnotežju

    B) v. intr. biti enak, odgovarjati, ustrezati, biti v skladu s čim

    C) ➞ bilanciarsi v. rifl. (pres. mi bilancio) biti v medsebojnem ravnotežju:
    le loro forze si bilanciano njihove moči so uravnotežene
    bilanciarsi fra due partiti pren. krmariti med dvema strankama
  • cēntro m

    1. središče, središčna točka, center:
    il centro della terra zemeljsko središče
    fare centro pren. zadeti v polno
    essere al centro di biti v središču česa
    le vie del centro ulice mestnega središča
    centro storico center, mestno jedro

    2. polit.
    partiti di centro sredinske stranke

    3. šport center (igrišča):
    mettere la palla al centro dati žogo v center (po zadetku); sredinski igralci; strel v vrata:
    parare un forte centro ubraniti močen strel; center, pivot (v košarki)

    4. fiz.
    centro di gravità težišče

    5. center (dejavnosti) (tudi pren.):
    centro d'influenza vplivni center
    centri di potere centri oblasti

    6.
    centro industriale, commerciale industrijsko, trgovsko središče
    centro fieristico sejem, sejemski kompleks

    7.
    centro didattico šolski center
    centro raccolta profughi zbirni begunski center
  • confrontare

    A) v. tr. (pres. confronto) soočiti, soočati; primerjati, vzporejati

    B) v. rifl. (pres. mi confronto) soočiti, soočati se; meriti se; spopasti se:
    i partiti si sono confrontati sul disegno di legge stranke so se spopadle ob zakonskem osnutku
  • convergēnza f

    1. zbliževanje, približevanje, zmanjševanje razlik, usmerjenost (k isti točki), konvergenca; pren. sorodnost:
    convergenza dei partiti dell'arco costituzionale zbliževanje strank ustavnega loka

    2. mat. konvergenca
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od
  • divōrzio m (pl. -zi)

    1. ločitev, razveza; razporoka:
    chiedere il divorzio zahtevati ločitev

    2. razcep:
    divorzio tra due partiti razcep med strankama
  • favorizírati (-am) imperf., perf. favorire, sostenere; pejor. favoreggiare:
    favorizirati domačo proizvodnjo favorire la produzione nazionale
    volilni zakon favorizira močnejše stranke la legge elettorale favorisce i partiti più forti
  • formácija (-e) f

    1. voj. formazione (tudi geol. ):
    partizanske formacije formazioni partigiane
    policijske, vojaške formacije formazioni di polizia, formazioni (militari)

    2. (razporeditev, razvrstitev) formazione:
    bojna formacija formazione di combattimento

    3. (več strank, skupin, držav) schieramento:
    politične formacije schieramenti politici
    formacija sredinskih strank schieramento dei partiti di centro
    aer. (letalska) formacija formazione (aerea)
  • fratēllo

    A) m

    1. brat:
    fratello germano rodni brat
    fratello uterino polbrat po materi
    fratello di latte brat po mleku, mlečni brat
    fratelli siamesi siamska dvojčka
    sembrare fratelli, assomigliarsi come fratelli podobna si biti kot brata
    amarsi come fratelli ljubiti se kot bratje

    2. pl. otroci (iste družine), bratje in sestre, bratje

    3. pren. brat, tovariš:
    fratelli di sventura bratje v nesreči
    fratello d'arme bojni tovariš
    i fratelli massoni prostozidarji

    4. relig. brat laik; sobrat

    B) agg. (za samostalnikom) pren. bratski:
    partiti fratelli sestrske stranke
  • fusione f

    1. taljenje, topljenje:
    fusione dei metalli taljenje kovin
    punto di fusione tališče

    2. vlivanje

    3. fuzija:
    fusione nucleare jedrska fuzija

    4. pravo spojitev, združitev, fuzija:
    fusione di partiti združitev strank

    5. pren. ujemanje, skladnost:
    fusione di colori skladnost barv

    6. pren. stapljanje, zlivanje
  • manubia -ae, f (manus in habēre) kot avgurski t.t. strela in grom, blisk in tresk (gromotresk): prima (secunda, tertia) manubia Sen. ph., Fest., manubiae fulminis, Minervales Serv., tres manubiae Sen. ph. trojni treski, tri vrste treska, fatales manubiae Amm. — Pogosteje pl. tant. manubiae (manibiae) -ārum, f

    1. od sovražnika predan ali mu vzet vojni plen vojakov: Naev. ap. Non., Fl., optimā fide partiti manubias sumus Petr.; (skupni) izkupiček (iztržek) od prodanega plena: qui ex manubiis portionem praedae peterent Iust.; vojskovodjev delež plena (denar, ki ga je vojskovodja nav. porabil za gradnjo ali olepšavo kakega javnega poslopja idr. ali za izdelavo kakega umetniškega dela: Ca. ap. Fr., T., Plin., Fl., Suet., fecit idem (sc. Tullus Hostilius) et saepsit de manubiis comitium et curiam Ci., his ex manubiis Athenarum arx ornata est N., Iovem ornarat e manubiis Carthaginiensium Gelo Ci., aedem Fortis Fortunae de manubiis faciendam locavit L., porticum Quintus Catulus de manubiis Cimbricis fecit Ci., de manubiis duos fornices fecit L.

    2. metaf. rop, plen, dobiček (poseb. nezakoniti), delež, žeparstvo: has manubias Roscio concedere Ci., qui manubias sibi tantas ex L. Metelli manubiis fecerit Ci., praedae et manubiae, manubiae et rapinae Suet.
  • menjáva (-e) f

    1. ekon. cambiamento, cambio; scambio; baratto:
    ugodna menjava dolarja cambio favorevole del dollaro
    menjava med državama narašča gli scambi fra i due paesi sono in aumento

    2. ekst. cambiamento; (ri)cambio; variazione; permutazione; vicenda:
    menjava vremena il cambiamento del tempo
    menjava izrabljenih delov il cambio dei pezzi vecchi
    menjava letnih časov la vicenda delle stagioni

    3. polit. alternanza, avvicendamento, cambio:
    menjava strank v vladi l'alternanza dei partiti al governo
    pren. menjava političnih funkcij il cambio della guardia

    4. avt.
    menjava prestave (brzine) cambio della marcia
  • napóčiti (-im) perf.

    1. fendersi, spaccarsi, screpolarsi alquanto

    2. spuntare (giorno, ora):
    krenili smo na pot, preden je napočil dan siamo partiti prima dello spuntar del giorno
  • obrestováti (-újem)

    A) imperf. dare a interesse; pagare gli interessi

    B) obrestováti se (-újem se) imperf. refl. fruttare interessi; pren. convenire, essere vantaggioso, valere la pena; abs. pagare:
    dogovor med strankama se ni obrestoval l'accordo fra i due partiti non ha pagato
  • plērus (ploerus) 3, star. = plērusque (prim. plēnus): ager campestris plerus Ca., pater Achivos in Caperei saxis pleros perdidit Pac. ap. Prisc., periere Danai, plera pars pessum datast Pac. ap Fest., plera dixisse antiquos testis est Pacuvius, cum ait: „plera pars pessumdatur“ P. F., minores magistratus ploeres in ploera sunto: minores magistratus partiti iuris ploeres (= plures) in ploera (= plura = za večino državnih služb) sunto Lex ap. Ci. ut fieri solet plerum, ut in victoria mitior mansuetiorque fiat Sempronius Asselio ap. Prisc.
  • schieramento m

    1. razporeditev, razvrstitev

    2. voj. razpored, razporeditev (čet, obrambnih naprav ipd.); fronta

    3. šport postava

    4. polit. koalicija:
    lo schieramento dei partiti del centro koalicija sredinskih strank
Število zadetkov: 20