Franja

pahlja|ti (-m) fächeln; (Luft) zufächeln

pahljáti to fan

pahljáti se to fan oneself

pahljáti éventer

pahljati se s'éventer
pahljati komu zrak éventer quelqu'un

pahljáti (-ám) imperf. sventolare, agitare, sventagliare

pahljáti -ám mahati, hladiti lepezom

pahljáti (se) abanicar(se)

abanar pahljati

befächeln pahljati

fächeln Wind: pihljati; jemanden pahljati (sich se)

fan² [fæn] prehodni glagol & neprehodni glagol
vejati, pahljati; pihljati
figurativno podpihovati; razprostreti se v obliki pahljače

figurativno to fan the flame podpihovati, netiti strasti

flābellō -āre (flābellum) pahljati (v koga, komu kaj): Tert.

lepèzati -ām
I.
1. pahljačasto razvrščati, širiti, razporejati: lepezati nove stodinarke
2. pahljati: pčele radilice, vodeći borbu protiv vrućine, lepezaju na letu pahljajo pri izletišču
II. lepezati se pahljati si: šeširom se lepezao

mulceō -ēre, mulsī, mulsum, star. mulctum (sor. z mulgēre)

1. (po)gladiti, (po)božati, (po)čehljati, (po)čohati, (po)praskati, (po)drgniti: barbam Plin., manu mulcens barbam O., colla, vitulum O., alternos (sc. pueros) linguā V. rahlo obliz(ov)ati.

2. rahlo dotakniti (dotikati) se: aristas, cantu (pojoč) O., virgā capillos O., aëra motu Lucr. rahlo gibati, aethera pennis Ci. poet. ali aethera prhutati, frfotati po zraku, huc navem Enn. ap. Prisc. sem gnati (o morju); occ.
a) pahljati, hladiti koga: somnus Erysichthona pennis mulcebat O., florem Cat., zephyri mulcebant flores O., mulcet aura rosas Pr.
b) pocula sucis Lyaei Sil. ljubko (na)polniti.

3. metaf.
a) (u)tešiti, (po)tešiti, (u)tolažiti, (po)tolažiti, pomiriti (pomirjati), (u)blažiti, (u)krotiti, (o)lajšati, (o)hladiti (naspr. irritare ipd.): Vell., mulcente et increpante Marcio L., regit animos et pectora mulcet V., pectora equorum Lucr., aliquem ali animos dictis O., mulcens tigres carmine Orpheus V., fluctūs iras V., variā vulnera ope O., dolores nervorum Plin., Somne, qui corpora fessa mulces O. zaziblješ v spanec, uspavaš.
b) laskati (se) komu, sladkati se, dobrikati se, prilizovati se komu, razveseliti (razveseljevati), očarati: aliquem laudibus Pac. ap. P. F., audire, quod aures mulceat Q., rudes atque agrestes animos admiratione Q., grato Dauni puellas carmine mulces H., vestras mulcebant carmina aures O., meum pectus poëta mulcet H., sensūs videntur m. Lucr.

sventagliare

A) v. tr. (pres. sventaglio)

1. pahljati

2. ekst. mahati s čim

B) ➞ sventagliarsi v. rifl. (pres. mi sventaglio) pahljati se

sventolare

A) v. tr. (pres. svēntolo)

1. mahati:
sventolare il fazzoletto pomahati z ruto

2. pahljati:
sventolare il fuoco podžgati ogenj

3. zračiti

4. vejati:
sventolare il grano vejati žito

B) v. intr. vihrati, plapolati

C) ➞ sventolarsi v. rifl. (pres. mi svēntolo) pahljati se

ventilō -āre -āvī -ātum (nam. *ventulō iz ventulus; demin. ventus)

1. prevetriti (prevetrovati), prezračiti (prezračevati), postaviti (postavljati) na zrak (veter): oleas Varr., vinum Col., ceram sub divo Plin.

2. (pre)vejati: Aug., Isid., in aëre frumentum Varr., frumenta Plin., P. F., fruges in horreo Col.

3. mahniti (mahati) po zraku, zamahniti (zamahovati) s čim, pahljati, švig(lj)ati s čim, stresti (stresati), potresti (potresati), (za)vihteti kaj: Q., Fr. idr., Venus ventilat facem Pr., ventilat aura comas populeas O. maje listje, aureos identidem manu suā Ap. v roki premetavati zlatnike (zlate), cvenkati (cvenketati) z zlatniki (zlati), dum per (čez) limina te … toga ventilat Mart. te hitro žene; poseb. kot borilni t.t.: arma Mart. vihteti orožje, mahati z orožjem po zraku; tako tudi abs.: quam stultum est, cum signum pugnae acceperis ventilare! Sen. ph., aliud est pugnare, aliud ventilare Sen. rh.; šalj.: ventilare aestivum digitis sudantibus aurum Iuv. vihteti poletni prstan z znojnimi prsti; med. ventilari premetavati se: alio atque alio positum ventilari Sen. ph.

4. pahljati koga, komu hlad: aestuanti tenue ventilat frigus … concubina flabello Mart., ventilat alis Cl., aliquo ventilante cubabat Suet.

5. metaf.
a) lotiti (lotevati) se česa, dotakniti (dotikati) se česa, zagnati (zaganjati) se v kaj: nomen (poštenje) alicuius pro tribunalibus Ap., famam collegae ore maledico Hier.
b) vznemiriti (vznemirjati): vitas insontium pozni Icti.
c) razpravljati o čem, obravnavati kaj, pretresati kaj: quaestionem Icti., sententiam Fr.
d) tako rekoč podpihniti (podpihati, podpihovati), (pod)netiti, zanetiti, razširiti (razširjati): illius linguā quasi flābello seditionis illa tum est egentium contio ventilata Ci.

wedeln mahati (mit z); bei der Skifahrt: vijugati; frische Luft: pahljati

zufächeln pahljati

опахивать, опахнуть² (o)pahljati, odpahljati; odpihati, odpihniti

éventer [evɑ̃te] verbe transitif pahljati zrak (quelqu'un komu); prevetriti (žito); prezračiti (obleko); naravnati po vetru (les voiles jadra); zavohati, figuré odkriti (un secret skrivnost), izslediti; izblebetati

s'éventer pahljati se; prevetriti se; postati postán, skisan (pijača); izdišati se (parfum)
éventer la mèche (figuré) zavohati nevarnost, opaziti, zaslutiti nekaj neprijetnega