Franja

pȁhati pȁhām, páhati pâšēm
1. ometati z omelom, pahati: pahati hljeb
2. plapolati, vihrati: za klobukom paun-pero paha do zemlje
3. zaudarjati, imeti duh, smrdeti: neću miris od dražesnih rnža, dok smrad iz duše svakom živom paha

páhati (prah) to dust (by blowing), to clear away

páhati -am
1. drndati: pahati prah iz odeje; volno
2. dolaziti, piriti: čuden duh paha iz njega
3. star. vijoriti se, vijati se: v vetru pahajo zastave

dȑndati -ām
I.
1. pahati: drndati vunu, pamuk
2. ropotati, drdrati: ulicom drndaju kola; tramvaji drndaju pored pijace
3. ekspr. klepetati, brbljati
4. ekspr. obrekovati, opravljati
5. ekspr. slabo igrati, kleropati: drndati na klaviru
II. drndati se tresti se: drndati se u kočiji na neravnu putu

pucàrati -ām
1. pokati: pucarati iz pušaka, bičem
2. pahati: pucarati vunu

quassō (stlat. cassō) -āre -āvī -ātum (frequ. iz quatere)

I. trans.

1.
a) močno (s)tresti, pretres(a)ti, stres(a)ti, (za)majati s čim kaj, (za)kolebati s čim, (za)vihteti, (za)mahniti (mahati), mektáti, páhati s čim: Petr., Sen. tr., equus iubam quassat Enn. ap. Macr., lampada V., hastam O., V., caput Pl., V., Sil., Val. Fl., suam qui undantem chlamydem quassando facit Pl., me … frequens tussis quassavit Cat.
b) de(va)ti, vreči (metati): ramum madentem … super utraque tempora V., nec nostrum cum cane quassat ebur Mart. = ne kockam.

2. razbi(ja)ti, (raz)drobiti, (raz)tolči, razdeti (razdejati, razdevati), (raz)treskati, raztrupati, razškrebati, (p)oškodovati: Plin., Petr., Sil., Ap. idr., domus quassata O., iam quassatis circumiacentibus tectis Plin. iun., vasis quassatis diffluit humor Lucr., naves quassatae L. razpokane, prebite; tako tudi quassata ventis classis V., alvei navium quassati erant L., quassata muri reficere L. prebite dele = luknje, predore, vrzeli.

3. metaf.
a) (o)slabiti, hudo napasti, razvétrati, razmektati: Suet., quassata res publica Ci., ingenia vitia quassant Sil., aegrum corporis quassari etiam levibus solet offensis Amm., tempora quassatus Sil. vrtoglav, opit; prim.: multo tempora quassa mero O. opij se z obilico vina.
b) kak kraj vznemirjati, hudo stiskati, hudo (močno) pritiskati na kak kraj: quassata Placentia bello Sil., in quassatā bellis (od bojev v okolici) urbe Sil. —

II. intr. tresti se, majati se, zibati se: quassat caput Pl., quassanti capite (matast, potoglav) incendit Pl., quassante capite Caecil. ap. Serv., capitibus quassantibus (po nekaterih izdajah cassantibus) Pl., siliquā quassante V. škrebljati, klopotati.

pȁjati -ām gl. pahati