Franja

pésnik, pésnica poeta m , poetisa f

pesnik [é] moški spol (-a …) der Dichter, lirski: der Lyriker; figurativno der Poet; (delavski Arbeiterdichter, dvorni Hofdichter, ljudski Volksdichter, najljubši Lieblingsdichter, renesančni Renaissancedichter)

pésnik poet

lirski pésnik lyric poet, lyricist, (zlasti ki piše popularne pesmi) songwriter; bard
ovenčani pésnik poet laureate
slab pésnik poetaster, rhymester, versifier

pésnik poète moški spol

pésnik (-a) | -ica (-e) m, f poeta (-essa); pren. cantore (-ora); aedo; vate:
epski, lirski pesnik poeta epico, lirico
božanski pesnik (Dante) il divino poeta, il sommo vate
bibl. pesnik psalmov psalmista
pren. pesniki Parnaso:
slovenski pesniki il Parnaso sloveno

pésnik m pjesnik, pesnik: pesnik balad in romanc

pésnik -a m., пое́т -а ч.

pésnik -a m (-nica -e ž) poet (-ă)

aēdo m

1. aojd (ljudski pesnik, pevec v stari Grčiji)

2. pren. pesnik

artiēre m

1. redko obrtnik, rokodelec

2. knjižno umetnik, pesnik

3. voj. inženirec

bard [ba:d] samostalnik
narodni pevec, pesnik, bard; konjski oklep

the Bard of Avon Shakespeare

bardo moški spol bard; pevec, pesnik

bulbul [búlbul] samostalnik
zoologija vrsta azijskega slavčka
figurativno pevec, pesnik

cântăréţ -eáţă (-éţi, -éţe) m/f

1. pevec (-vka)

2. pesnik (-nica)

cantore

A) m (f -tora)

1. cerkveni pevec, pevka

2. pren. pesnik, pevec

B) agg.
maestri cantori glasba mojstri pevci

chautre [šɑ̃tr] masculin kantor, cerkveni pevec; figuré pesnik

cigno m

1. zool. labod (Cygnus)

2. pren. knjižno pesnik, skladatelj:
il canto del cigno pren. labodji spev

cisne moški spol labod; pesnik

canto del cisne labodji spev; zadnje delo
cuello de cisne labodji vrat
(borla de) cisne fina blazinica za pudranje

condĭtor² -ōris, m (condere)

1. ustanovitelj, utemeljitelj: urbis N., L., H., Cu., Val. Max., oppidi S., c. noster (= Romulus) L., exit conditor urbe suā O., Euandrus Romanae conditor arcis V., conditores Reatini Suet. mesta Reate, ne Ubii quidem, quamquam … libentius Agrippinenses conditoris sui nomine vocentur, origine erubescunt T. svoje ustanoviteljice (Agripine), c. insulae Suet. naselnik, c. mundi Sen. tr. ali universitatis Eccl. stvarnik (o bogu).

2. pren.
a) začetnik, osnovatelj, ustanovitelj, povzročitelj: legum atque iurium Pl., iuris Romani L., Cod. Th., Cod. I., Romanae libertatis L., eius sacri L., c. et conservator Romani nominis Vell., huius scientiae Sen. ph., sacrarum opinionum Sen. ph. osnovatelj verovanja, subtilioris sectae c. Plin., Aristoteles c. Peripateticae sectae Gell., impurae c. historiae O., disciplinae militaris Plin. iun., imperii Plin. iun., Fl., regni tanti Iust., testamenti Cod. Th.; conditores instructoresque convivii Ci. prireditelji; v besedni igri s condītor: Ci. (gl. condītor).
b) occ. pisec, opisovalec, pripovedovalec, pesnik: rerum Plin. zgodovinopisec = c. historiae Q., c. Romani anni O. (o pesniku rim. fastov = rim. koledarja), Naso c. Artis Q. pisec Ljubezenske umetnosti (Ars amatoria), c. pessimorum carminum Cu.; abs.: humilis tantis sim conditor actis Tib.

3. hranitelj, shranjevalec; pooseb. Conditor -ōris, m Konditor = Spravljač žita in sadja v kašče, rimski poljski bog, zaščitnik spravljanja žita in sadja (naspr. Promitor): Serv.

cycnus (cygnus) -ī, m (gr. κύκνος) labod, Apolonu posvečena ptica, znana po otožnem in ganljivem petju pred smrtjo (labodji spev): Ci., Lucr., V., H., Mart., iunctis per aëra cycnis carpit iter O. (o Veneri, ki se pelje na vozu, vpreženem v labode); preg.: quid tandem contendat hirundo cycnis? Lucr., certent cycnis ululae V.; met. pesnik: multa Dircaeum levat aura cycnum H.; cycnus kot ozvezdje Labod, Severni križ: Hyg. — Kot nom. propr. Cycnus (redk. Cygnus) -ī, m Ciken, Labod,

1. (večinoma o osebah, preobraženih v laboda)
a) Stenelov sin, ligurski kralj, sprejet med ozvezdja: V., O., Hyg.
b) sin Neptuna in Kalike: O., Hyg.
c) sin Apolona in Hirije, Beočan: O. — Od tod adj. Cycnēius (Cygnēius) 3 Ciknov (Cignov) = Beočana Cikna: Cycneia Tempe O. = beotske Tempe, Cygneius heros O. = Beočan Cigen.
č) sin Marsa in Pinene (ali Pelopije): Hyg.

2. kot zemljepisno ime
a) reka in gora v Kolhidi: Plin.
b) mesto ob Fazidu: Mel.

3. Cycnus περὶ ταφῆς, naslov Varonove satire: Varr.

Opomba: Star. Cucinus: Pl. (Menaechmi, 854; a tudi: quí cluet Cyc[i]nó patre).