Franja

Zadetki iskanja

  • pesništv|o [é] srednji spol (-a …) die Dichtung; die Dichtkunst, die Poesie
    srednjeveško ljubezensko pesništvo der Minnesang
    -dichtung (didaktično Lehrdichtung, ljudsko Volkspoesie, Volksdichtung, pastirsko Hirtendichtung, potujočih pevcev Spielmannsdichtung)
    epsko pesništvo die Epik
    lirsko pesništvo die Lyrik
  • pésništvo poetry; poetics pl (s konstr. v sg); arhaično poesy
  • pésništvo poésie ženski spol , art moški spol poétique, poétique ženski spol

    nauk o pesništvu poétique ženski spol
  • pésništvo (-a) n poesia, poesie; ekst. musa; Parnaso:
    ljudsko pesništvo poesia popolare
    avantgardno pesništvo poesia d'avanguardia
    posvetiti se pesništvu salire in Parnaso
  • pésništvo s pjesništvo, pesništvo: umetno, ljudsko pesništvo
  • pésništvo arte f poética; poesía f

    dramatsko pesništvo poesía f dramática
  • pésništvo -a s., пое́зія ж.
  • pésništvo -a s poezie
  • canto moški spol petje, pevska umetnost; pesništvo; pesem, spev, napev, arija

    canto bélico bojna pesem
    canto de cisne labodji spev
    canto fúnebre žalostinka, pogrebna pesem
    canto del gallo petelinje petje
    al canto del gallo ob jutranjem svitu
    canto gregoriano, canto llano gregorijansko (koralno) petje
    canto guerrero bojna pesem
    es canto llano je lahko (preprosto)
  • Dichtkunst, die, pesništvo
  • lyre [lir] féminin lira (glasbilo); figuré pesniški polet, zanos; pesništvo

    joueur masculin de lyre igralec na liro
    ajouter une corde à sa lyre (poétique) ubrati novo struno, nov ton
  • minstrelsy [mínstrəlsi] samostalnik
    zgodovina pesmi in balade potujočih pevcev, potujoči pevci
    poetično pesništvo
  • musa1 f

    1. mitol. muza:
    la decima musa pren. kinematografija

    2. ekst. umetniški, pesniški navdih; pesništvo

    3. muza (vir navdiha)

    4. pren. pesnik
  • musa ženski spol muza; pesništvo, poezija
  • Mūsa1 -ae, f (izpos. Μοῦσα, čisto lat. Camēna)

    1. Múza, nav. pl., boginje umetnosti (poseb. pesništva in glasbe) in znanosti, hčere Zevsa (Jupitra) in Mnemozine. Homer imenuje zdaj eno, zdaj tri in po njem so starodavniki poznali tri ali štiri, od Hezioda naprej devet (Calliope, Clio, Melpomene, Thalia, Euterpe, Erato, Urania, Polyhymnia, Terpsichore), ne da bi jih sestavno ločevali (tako H. v svojih pesnitvah kliče zdaj to, zdaj drugo Muzo): Ci., V., O., H. idr.; metaf. sine ullā Musā Varr. brez česar koli genialnega (veleumnega), brez dovtipnosti, brez okusa, crassiore Musā Q. „na bolj debel način“, bolj neprefinjeno.

    2. meton.
    a) pesem, pesnitev, pesništvo, način pesnjenja, zvrst pesništva: nova iudicio subdita Musa tuo est O., agrestis, rustica V., silvestrem Musam meditaris avenā V., quid prius inlustrem satiris Musāque pedestri H. z nižjo pesniško zvrstjo, bližje prozi.
    b) učenost, nauki, svobodna omika: Atticarum Musarum scriptores Varr., agrestiores Musae Ci. (naspr. mansuetiores).
  • muse [müz] féminin muza, pesnikova inspiratorica; pesniška inspiracija; pesništvo; umetnost

    Muse Muza (boginja)
    les muses pesništvo
    cultiver les muses pesniti, gojiti pesništvo
    (vieilli) courtiser les muses poskusiti se v pesništvu
  • mūsicus 3 (izpos. gr. μουσικός iz Μοῦσα) muzičen, muzinski, Muz (gen.); occ.

    1. glasben, muzičen, muzikal(ič)en, godben: aula resonat crepitu musico Pac. fr., leges Ci. pravila, musicus citharae sonus Ph., ars Plin. glasba, pedes Plin., agon, certamen Suet. glasbena tekma; subst.
    a) mūsica -ae, f (sc. ars) ali (kot tuj.) mūsicē -ēs, f (sc. τέχνη) glasba, muzika (h kateri spadata po pojmovanju starodavnikov tudi pesništvo in orkestika): ad quandam quasi militaris musicae disciplinam Gell., musicam tractare Ci., musicen docere Q., musicam (musicen) scire Vitr.
    b) mūsicus -ī, m glasbenik: Q., Plin., in fidibus musicorum aures minima sentiunt Ci.
    c) mūsica -ōrum, n glasba, muzika, godba: Ter., dedere se musicis Ci., musicorum perstudiosus Ci.

    2. pesništva se tičoč, pesniški: ars ali studium Ter. pesništvo; subst.
    a) mūsica -ae, f pesništvo: m. socci et cothurni Aus. komično in tragično pesništvo.
    b) mūsicus -ī, m pesnik: Aus.
    c) učenosti se tičoč, učen, učenjaški, znanstven: ludus Gell. Adv. mūsicē (gr. μουσικῶς) skladno, urejeno, ubrano, harmonično, dostojno: musice hercle agitis aetatem ita ut vos decet: vino et victu, piscatu probo electili vitam … colitis Pl., et hinc fieri ut musice mundus et canore moveatur Ap.
  • Parnaso m Parnas; pren. pesništvo, pesniki:
    salire in Parnaso iti na Parnas, posvetiti se pesništvu
    il Parnaso italiano italijanski pesniki
  • Parnasse [parnas] masculin Parnas; pesništvo
  • pjȅsnīštvo ž (ijek.), pȅsnīštvo s (ek.) pesništvo