Franja

pesništv|o [é] srednji spol (-a …) die Dichtung; die Dichtkunst, die Poesie
srednjeveško ljubezensko pesništvo der Minnesang
-dichtung (didaktično Lehrdichtung, ljudsko Volkspoesie, Volksdichtung, pastirsko Hirtendichtung, potujočih pevcev Spielmannsdichtung)
epsko pesništvo die Epik
lirsko pesništvo die Lyrik

pésništvo poetry; poetics pl (s konstr. v sg); arhaično poesy

pésništvo poésie ženski spol , art moški spol poétique, poétique ženski spol

nauk o pesništvu poétique ženski spol

pésništvo (-a) n poesia, poesie; ekst. musa; Parnaso:
ljudsko pesništvo poesia popolare
avantgardno pesništvo poesia d'avanguardia
posvetiti se pesništvu salire in Parnaso

pésništvo s pjesništvo, pesništvo: umetno, ljudsko pesništvo

pésništvo arte f poética; poesía f

dramatsko pesništvo poesía f dramática

pésništvo -a s., пое́зія -ї ж.

pésništvo -a s poezie

canto moški spol petje, pevska umetnost; pesništvo; pesem, spev, napev, arija

canto bélico bojna pesem
canto de cisne labodji spev
canto fúnebre žalostinka, pogrebna pesem
canto del gallo petelinje petje
al canto del gallo ob jutranjem svitu
canto gregoriano, canto llano gregorijansko (koralno) petje
canto guerrero bojna pesem
es canto llano je lahko (preprosto)

Dichtkunst, die, pesništvo

lyre [lir] féminin lira (glasbilo); figuré pesniški polet, zanos; pesništvo

joueur masculin de lyre igralec na liro
ajouter une corde à sa lyre (poétique) ubrati novo struno, nov ton

minstrelsy [mínstrəlsi] samostalnik
zgodovina pesmi in balade potujočih pevcev, potujoči pevci
poetično pesništvo

musa¹ f

1. mitol. muza:
la decima musa pren. kinematografija

2. ekst. umetniški, pesniški navdih; pesništvo

3. muza (vir navdiha)

4. pren. pesnik

musa ženski spol muza; pesništvo, poezija

Mūsa¹ -ae, f (izpos. Μοῦσα, čisto lat. Camēna)

1. Múza, nav. pl., boginje umetnosti (poseb. pesništva in glasbe) in znanosti, hčere Zevsa (Jupitra) in Mnemozine. Homer imenuje zdaj eno, zdaj tri in po njem so starodavniki poznali tri ali štiri, od Hezioda naprej devet (Calliope, Clio, Melpomene, Thalia, Euterpe, Erato, Urania, Polyhymnia, Terpsichore), ne da bi jih sestavno ločevali (tako H. v svojih pesnitvah kliče zdaj to, zdaj drugo Muzo): Ci., V., O., H. idr.; metaf. sine ullā Musā Varr. brez česar koli genialnega (veleumnega), brez dovtipnosti, brez okusa, crassiore Musā Q. „na bolj debel način“, bolj neprefinjeno.

2. meton.
a) pesem, pesnitev, pesništvo, način pesnjenja, zvrst pesništva: nova iudicio subdita Musa tuo est O., agrestis, rustica V., silvestrem Musam meditaris avenā V., quid prius inlustrem satiris Musāque pedestri H. z nižjo pesniško zvrstjo, bližje prozi.
b) učenost, nauki, svobodna omika: Atticarum Musarum scriptores Varr., agrestiores Musae Ci. (naspr. mansuetiores).

muse [müz] féminin muza, pesnikova inspiratorica; pesniška inspiracija; pesništvo; umetnost

Muse Muza (boginja)
les muses pesništvo
cultiver les muses pesniti, gojiti pesništvo
(vieilli) courtiser les muses poskusiti se v pesništvu

mūsicus 3 (izpos. gr. μουσικός iz Μοῦσα) muzičen, muzinski, Muz (gen.); occ.

1. glasben, muzičen, muzikal(ič)en, godben: aula resonat crepitu musico Pac. fr., leges Ci. pravila, musicus citharae sonus Ph., ars Plin. glasba, pedes Plin., agon, certamen Suet. glasbena tekma; subst.
a) mūsica -ae, f (sc. ars) ali (kot tuj.) mūsicē -ēs, f (sc. τέχνη) glasba, muzika (h kateri spadata po pojmovanju starodavnikov tudi pesništvo in orkestika): ad quandam quasi militaris musicae disciplinam Gell., musicam tractare Ci., musicen docere Q., musicam (musicen) scire Vitr.
b) mūsicus -ī, m glasbenik: Q., Plin., in fidibus musicorum aures minima sentiunt Ci.
c) mūsica -ōrum, n glasba, muzika, godba: Ter., dedere se musicis Ci., musicorum perstudiosus Ci.

2. pesništva se tičoč, pesniški: ars ali studium Ter. pesništvo; subst.
a) mūsica -ae, f pesništvo: m. socci et cothurni Aus. komično in tragično pesništvo.
b) mūsicus -ī, m pesnik: Aus.
c) učenosti se tičoč, učen, učenjaški, znanstven: ludus Gell. — Adv. mūsicē (gr. μουσικῶς) skladno, urejeno, ubrano, harmonično, dostojno: musice hercle agitis aetatem ita ut vos decet: vino et victu, piscatu probo electili vitam … colitis Pl., et hinc fieri ut musice mundus et canore moveatur Ap.

Parnaso m Parnas; pren. pesništvo, pesniki:
salire in Parnaso iti na Parnas, posvetiti se pesništvu
il Parnaso italiano italijanski pesniki

Parnasse [parnas] masculin Parnas; pesništvo

pjȅsnīštvo ž (ijek.), pȅsnīštvo s (ek.) pesništvo