Franja

Zadetki iskanja

  • dòpasti dòpadnēm
    I.
    1. priti, pasti v: dopao je strašne nesreće; on tako dopadne krajnje bijede, krajnje sirotinje
    2. prihiteti, priteči; kralj dopade na crkvena vrata; tu dopade soko ptica siva; on dopade sav zadihan
    3. dobiti: dopao je teških rana
    4. dobiti kot delež: meni za svu muku prepisivanja ne dopade ni jedna para
    II. dopasti se
    1. dokopati se, domoči se: dopasti se časti
    2. ugajati, biti všeč: njena spoljašnost mi se nimalo nije dopala
  • hereinfallen* pasti v; figurativ nasesti, nasmoliti se, doživeti razočaranje
  • hineinschlittern zdrsniti v; figurativ pasti v
  • nalètjeti -tīm (ijek.), nalèteti -tīm (ek.)
    I.
    1. prileteti: naletješe oblaci
    2. priteči: naletio je zec pred pušku
    3. naleteti: naletjeti na čovjeka
    4. zaleteti se: vlak je naletio na teretni vlak
    5. pasti v: naletjeti na zasjedu
    6. zadeti: naletjeti na neprijateljsku patrolu, stražu
    7. napasti: neprijatelj je naletio na naše položaje
    8. zleteti: kapa mu naletje na oči
    II. naletjeti se naleteti se: ptica preletjela Sredozemno more, pa se naletjela
  • ùpasti ùpadnēm
    1. pasti v: upasti u jamu, u bunar, u blato, u klopku, u dug, kome u šake, u grijeh
    2. planiti: upasti u sobu
    3. priti: upasti u nepriliku
    4. ekspr. začeti: ona upade da radi
    5. seči: upasti komu u riječ
    6. ujeti se: upasti u stupicu
    7. upasti u oči zbuditi pozornost; upala mu sjekira u med sreča se mu je nasmehnila
  • usŕnuti ùsr̄nēm planiti v, vpasti, pasti v: usrnuti u tuđi stan; usrnuti u dug pasti v dolg, zadolžiti se
  • uváliti ùvālīm
    I. pahniti: uvaliti koga u dugove, u troškove, u nesreću, u blato
    II. uvaliti se pasti v: uvaliti se u dugove, u neki posao
  • замешаться pomešati se; pasti v
  • alpeggiare v. tr., v. intr. (pres. alpēggio) gnati živino na gorsko pašo; pasti v planinah
  • anfliegen* leteti v/k, imeti za cilj; (sich nähern) bližati se; figurativ Kenntnisse: pasti v naročje
  • dēcĭdō2 -ere -cĭdī (—) (dē in cadere)

    1. pasti (padati) s česa, pasti na tla, odpasti (odpadati): vide, ne, dum ad cacumen pervenire contendis, decidas Cu., Camillus subito lapsu decidit Val. Max., d. iuxta cubiculum eius Suet., columba decidit exanimis V., decidente equo Front.; (o stvareh): ut imber decidat Lucr., si decidit imber H., crustae decidunt Cels., pedes decidunt Cels. odpa-dejo, otrpnejo, lumen decidit Suet., si paulum progressis decidit toga Q.; (o laseh, perju, zobeh) izpasti (izpadati): cum … deciderint comae H., plumae, pavoni quae deciderant Ph., omnis fructus (= lana) iam illis (ovibus) decidit Pl., dens decidit, dentes postremi decidunt, equo dentes decidunt Plin.; (o rekah, vodovju) teči, iztekati se: Euphrates vaste decidit, amnis per uberrima arva decidens Mel., decidentium aquarum sonus Front.; (o zgradbah, gorah) podreti (podirati) se, (z)rušiti se, udreti (udirati) se: celsae graviore casu decidunt turres H., montium decidentium moles Plin. iun. Izhodišče v abl.: d. equo C., quae deciderant patula Iovis arbore glandes O., d. caelo Plin. (o meteorju); s praep.: poma ex arboribus … decidunt Ci., vidi guttas e flore cruentas decidere O., d. e summo toro O., ex alto, ex superiore loco Cels., e superiore caelo Plin., ex equo Plin., ab equo O., decidens ab Alpibus Rhenus Mel., decido de lecto praeceps Ter. Smer v acc. s praep.: in foveam Ph. in (pren.) Lact., in puteum foveamque H., in praeceps (v globino), in mare, in terram, in laqueos O., in dolium Iuv., fons in Larium lacum decidit Plin. iun., decidit fulmen in lacum Suet. ali in castra alicuius Front., d. cum ponte in Tiberim Aur., pars maior missilium (izmetanih darov) intra popularia deciderat Suet., vulnerato equo cum praeceps ad terram decidisset Iust. Izhodišče in smer: qui cum … in terram ex equis decidissent N., ex quo (dorso) Asiae omnia fere flumina in … mare … decidunt Cu., tunica … ex utraque parte ad pedes decidit Suet. Pren.: occasio quasi decidit de caelo Pl. priložnost se je ponudila, kakor da bi z neba padla = nepričakovano, ex astris decidere Ci., ficta omnia celeriter tamquam flosculi decidunt Ci.

    2. occ.
    a) pasti v (med) kaj = priti v (med) kaj, zaiti v kaj, zabresti v kaj, ujeti se v kaj: fugiens hic decidit acrem praedonum in turbam H., ne oculis quidem captus in hanc fraudem … decidisti Ci., decidit in casses praeda petita meos O., sua sponte in hos laqueos d. Lact.; ne in malum habitum corpus eius decidat, metus est Cels. da ne bi njegovo telo obolelo (obnemoglo), qui ex atra bile huc deciderunt Cels. ki so zaradi težkokrvnosti za tem zboleli, is, qui ex quartana in hydropa deciderat Cels. ki je dobil vodenico po …
    b) v grob leči, (pasti), umreti, mrtev zgruditi se: ita cuncti solstitiali morbo decidunt Pl., scriptor abhinc annos centum qui decidit H., nos ubi decidimus, quo pater Aeneas, … pulvis et umbra sumus H., decidit percussus ab apro Hyg., si decidat hostis Stat., Phoebeo domitus Python cum decidit arcu Cl.

    3. pren. globoko pasti = v nesrečo zabresti, propasti (propadati), ponesrečiti se, po zlu iti: non enim virtute hostium, sed amicorum perfidiā decidi N., huc decidisse cuncta, ut … T. tako hudo, da je vse propadlo, nunc eo decidit, ut exsul de senatore, rhetor de oratore fieret Plin. iun. je tako globoko padel, ad eas rei familiaris angustias decidit, ut … Suet. prišel je v tako žalostne (neugodne) premoženjske razmere; (o govorniku in posnemajočem pisatelju): saepe illi bene cessit, saepe decidit Sen. tr., ego ab archetypo labor et decido Plin. iun.; occ. izpasti, izginiti iz česa, izgubiti, opustiti kaj, odpovedati, izogniti se čemu: an toto pectore deciderim Tib. ali sem (ji) povsem izginil iz srca, quanta de spe decidi! Ter. kakšno upanje mi je splavalo po vodi! Antiochus postquam a spe societatis Prusiae decidit … L., postquam spe decidit Suet.
  • drop1 [drɔp]

    1. neprehodni glagol (from)
    kapljati, kaniti (with)
    cediti se, teči; pasti, spustiti se; padati (cene) (from, out of)
    ven pasti, izpasti; prenehati; pasti v nezavest, zrušiti se
    figurativno umreti

    2. prehodni glagol
    pokapati; prelivati; izpustiti; opustiti, prekiniti; spustiti se; splaviti, povreči; oglasiti se pri kom; namigniti

    to drop an acquaintance (ali s.o.) prekiniti stike s kom
    to drop asleep zaspati
    to drop astern zaostajati (za ladjo)
    to drop the anchor usidrati se
    to drop back to the old life vrniti se k staremu načinu življenja
    to drop a hint namigniti
    to drop a line napisati par besed
    to drop from sight izginiti, zgubiti se
    to drop to the rear zaosta(ja)ti
    drop it! nehaj že!
    to drop a bird ustreliti ptiča
    figurativno to drop a brick narediti nerodno napako, ustreliti kozla, blekniti
    to drop lamb ojagnjiti se
    to let drop izpustiti
    till one drops do onemoglosti
    to drop short ne zadostovati; ne doseči cilja
    to drop a bird on the wing ustreliti ptico med poletom
    to drop a curtsy prikloniti se
    figurativno to drop the curtain narediti konec
    to drop into bad habits zabresti v slabe navade
  • džombòsati se -ām se pasti v prepad, v brezno
  • écrouler, s' [ekrule] po-, zrušiti se, podreti se, sesesti se; figuré propasti; spodleteti, iti po vodi, pasti v vodo (načrt, upanje)

    la maison s'est écroulée hiša se je zrušila
    mes projets se sont écroulés moji načrti so propadli, so šli po vodi
    il s'écroula dans un fauteuil sesedel se je v naslanjač
    être écroulé (familier) biti uničen, popolnoma zdelan, ubit
  • estasiare

    A) v. tr. (pres. estasio) zanesti

    B) ➞ estasiarsi v. rifl. (pres. mi estasio) pasti v ekstazo, biti zamaknjen, biti iz sebe od navdušenja
  • évanouir, s' [-nuir] omedleti (d'effroi od strahu), onesvestiti se, pasti v nezavest; figuré izginiti, miniti; izpuhteti; zbežati

    elle s'évanouit à la vue du sang ona omedli, če vidi kri
    mes illusions se sont évanouies moje iluzije so izpuhtele
    les ennemis s'évanouirent en un clin d'œil kot bi mignil, so sovražniki zbežali
  • in-cidō1 -ere, íncidī (in, cadere)

    1. pasti (padati) v ali na kaj: Plin., Lucr., Sil., Q., belua in foveam incidit Ci., incidit ad terram Turnus V., turris Danaūm super agmina incidit V.; z dat.: V., Col., Lucr. idr., caput incidit arae O., ruinae … nostris capitibus incident L., incidunt missilia ramis Cu. padajo nanje, jih zadevajo, incidit ictus clipeo T. ga zadene (prileti nanj); poklas. z acc.: quos inciderat ballista (= in quos ceciderat) T.; abs.: incidit spatium rhombi Iuv.; metaf.
    a) priti v kak čas, biti v kakem času, spadati v kak čas: N., Q., Plin., Suet., in Calendas Ianuarias compitaliorum dies incidit Ci., quintus annus in te praetorem incidit Ci. v tvojo preturo (v čas tvoje preture), omnia in nostram aetatem inciderunt Ci., eius aetas incidit in ea tempora Ci., incidi in id tempus Ci.
    b) v glavo pasti, na misel priti: quae cogitatio si non incidisset Ci., incidit mihi in mentem Ter., Ci.

    2. occ.
    a) (o rekah) v … padati, izlivati se: hi duo amnes … incidunt … flumini L.
    b) planiti, zagnati (vreči) se v ali na kaj: exercitus patentibus portis incidens L., castris i. L., navigiis incidit eurus V., flamma incidit in segetem V. šine, švigne.
    c) (koga sovražno) napasti, naskočiti, zapopasti, navaliti na koga: acrius ultimis incidebat Romanus L. je naskakoval; pren. = prepasti (prepadati), prevze(ma)ti, obiti (obhajati), obstreti: terror incidit exercitui C., pestilentia incidit in urbem L. je prišla nad mesto.

    3. metaf. nepričakovano na koga naleteti ali zadeti, kam priti, pasti, zabresti, zaiti: in quos de improviso incidant Ci., in hostīs aut in praedones i. Ci., in latrones i. Ci., mulier in viros inciderat Ci., in manus eorum i. Ci., in vim et in tela latronum i. Ci., in Bactrianos i. Cu., quibus quadrigae inciderant Cu.; z novo metaf.: quocumque oculi inciderint Ci. kamor koli se obrnejo oči, casu in eum sermonem incidi qui tum fere multis erat in ore Ci. sem prišel (napeljal besedo) na to govorico (toda: incidere in sermonem [sc. hominum] Ci. ali i. in varios sermones Ci. priti ljudem v (na) zobe, razne govorice se raznesejo (raznašajo) o kom; prim. pod 3. navedene occ. pomene in rekla kakor: in suspiciones incidere, in eorum mentionem i. Ci.; occ. (v kako zlo ali slab položaj) pasti, priti, zabresti, zaiti: in morbum incidit N., Ci. zbolel je, in furorem Ci. razsrditi se, zbesneti, in insaniam Ci. zblazneti, in cupiditatem Ci. zaželeti si, incidit in invidiam N. prišel je v zamero, in fraudem divinitus incidit Ci., in has miserias numquam incidissemus Ci., in suspiciones incidit regni adpetendi Ci. osumili so ga, da … , in calumnias i. Ci., in aes alienum i. Ci. zabresti v dolgove, incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim H.; poklas. s samim acc.: i. caecitatem Ambr., i. repente hunc morbum Plin. Val. nalesti se.

    4. (o dogodkih) nenadoma nastopiti, pripetiti se, zgoditi se, primeriti se, naključiti se: Plin. iun., Sen. ph., Cels. idr., incidit civile bellum N. vmes je izbruhnila, ne quod periculum incideret N., fatalis quaedam calamitas incidit Ci., incidit mentio de aliquo L. ali alicuius Sen. ph. ali incidit sermo de aliquo Plin. iun. beseda (pogovor) nanese na nekoga, v pogovoru se kdo slučajno omeni; s finalnim stavkom: Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp., forte incidit, ut nuntiaretur Ci., forte ita incidit, ut … lictor Sulpici … forem … virga parentaret L., forte ita inciderat, ne duo violenta ingenia matrimonio iungerentur L.; z dat.: incidit regi adversa valetudo Cu. je prišla nenadoma nad kralja, se ga je nenadoma prijela, multis inciderunt tales casus Ci., si quid durius tibi inciderit Prop.

    Opomba: Pt. fut. act. incasūrus Plin.
  • run off neprehodni glagol & prehodni glagol
    uiti, zbežati, pobegniti; odteči, odtekati se; naglo zaviti, odmakniti se od (téme); brez zatikanja, v eni sapi oddrdrati (pesem itd.)
    ekonomija poteči, zapasti (menica)
    ekonomija pasti v ceni; izprazniti, izpiti, razliti (tekočino)
    šport odločiti dirko
    ameriško, sleng ukrasti (with s.th. kaj)

    to run off at the head (mouth) ameriško, sleng govoriti neumnosti
    to run off the rails (lines) skočiti s tira, iztiriti se
    to run off a speech oddrdrati, imeti govor
  • sbalordire

    A) v. tr. (pres. sbalordisco)

    1. omotiti

    2. zmesti, osupniti, začuditi

    3. ekst. presenetiti, presenečati; vznemiriti, vznemirjati

    B) v. intr.

    1. pasti v nezavest; biti omotičen

    2. ekst. biti presenečen, začuden
  • splurge [splə:dž]

    1. samostalnik
    ameriško, sleng vsiljivo in pretirano razkazovanje, postavljanje, bahanje; luksus, ekstravaganca

    2. neprehodni glagol
    delati se važnega, vsiljivo se razkazovati, "producirati se", opozorljivo nastopati, povzročati pozornost, pasti v oči; živeti prek svojih razmer
Število zadetkov: 203