Franja

Zadetki iskanja

  • dòpadati -ām
    I.
    1. prihajati, padati v, priti: dva puta dopada on turskoga ropstva; seljačke mase dopadaju pod uticaj buržoazije; sve nesreće kojih je Servantes dopadao nisu mogle umoriti njegovo junaštvo; dopadati često raznih bolesti
    2. prihitevati, pogosto prihiteti: sam Karađorac više je puta dopadao da pomogne
    3. dobivati, prejemati kot delež: ja vidim gdje u svakom boju čast i dobit dopadaju tebi, a udarci meni
    II. dopadati se ugajati, biti všeč: meni se tvoja primjedba vrlo dopada
  • abtrudeln pobrati se; ein Flugzeug: padati v vriju
  • cascader [kaskade] verbe intransitif padati v slapovih; familier uganjati burke, norčije; lahkomiselno živeti
  • draper [drape] verbe transitif prevleči s (črnim) blagom, drapirati; nabrati v gube; padati v gubah (quelqu'un okoli koga); figuré zastreti, zagrniti

    se draper zaviti se (dans v), ogrniti se
    draper un tissu nabrati tkanino v harmonične gube
  • fioccare v. intr. (pres. fiōcco)

    1. padati v kosmih (sneg)

    2. pren. deževati, na gosto padati:
    incominciarono a fioccare botte da ogni parte z vseh strani so začeli deževati udarci
  • izbádati ìzbādām
    I.
    1. iztikati: izbadati oči
    2. bosti, z bodljaji beležiti: da bismo učili pisati slova, uzimali smo sa zove lišće i na ovom smo čiodom izbadali slova
    II. izbadati se dial. padati v oči, zbujati pozornost: što više miješaš boje, to će vezivo biti manje šareno, jer se neće nijedna boja jako izbadati
  • ìzgibati -ām padati v boju: ta plemena dugo su izgibala braneći svoju zemlju; u njoj ponestaje daha kao da život u njoj izgiba kot da življenje v njej umira
  • pramìnjati
    1. mesti, padati v prarnenih: snijeg već od jutra praminja
    2. plapolati s slabim, plamenom, brleti: na grobovima praminjaju žišci kandila
  • spatter [spǽtə]

    1. samostalnik
    škropljenje, (po)škropitev, obrizganje, štrkotina (s tekočino, z blatom); rahlo udarjanje (dežja), škrapljanje

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    (o)škropiti, (o)štrcati, (o)brizgati (on s.o. koga)
    figurativno (o)blatiti; padati v redkih kapljah
  • spit*3 [spit]

    1. neprehodni glagol
    pljuvati, pljuniti
    figurativno grdo, prezirljivo ravnati (at s)
    pihati, puhati (kot jezna mačka); pršeti, rositi (dež); padati v posameznih kosmičih (sneg); metati iskre (o ognju); štrcati (črnilo) (o peresu); vrvrati, kipeti (vrela voda)

    2. prehodni glagol
    pljuvati, izpljuniti (slino, kri, hrano) (često out, forth)
    bruhati (ogenj); izbruhniti (grožnjo, kletvico); prižgati

    to spit coton (sixpence) sleng biti zelo žejen
    to spit in s.o.'s face pljuniti komu v obraz
    to spit a fuse prižgati vžigalnik (granate)
    to spit at (on, upon) pljuniti na, razžaliti, prezirljivo ravnati s (kom)
    to spit out izpljuniti, sleng odkriti, odkrito govoriti
    spit it out! govori!, na dan z besedo!
    to spit out an oath izbruhniti kletvico, zakleti
  • sprinkle [spriŋkl]

    1. samostalnik
    škropljenje, brizganje, pršenje; pršec, dežek
    figurativno majhna količina, ščepec, nnalce

    a sprinkle of salt ščepec soli

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    (po)škropiti (with z)
    posipati, posuti
    figurativno posejati; padati v drobnih kapljicah, pršeti, rositi (o dežju)

    a slope sprinkled with trees z drevjem posejano pobočje
  • вваливаться, ввалиться padati v kaj, pasti v kaj, pogrezniti se
  • впадать, впасть

    1. padati v kaj, pasti v kaj, vpadati, vpasti; upadati, upasti;
    в. в бедность obubožati;
    в. в ошибку napraviti napako;
    у него щёки впали lica so mu upadla;

    2.
    впадать izlivati se (reka)
  • baja ženski spol padanje, pogrezanje; spregled davkov; smrt(ni primer); vojska seznam pogrešanih; izguba; odpust (iz službe)

    movimiento de baja nazadovanje, upadanje
    dar baja padati v vrednosti
    dar de baja zabeležiti kot pogrešanega; črtati s seznama
    darse de baja izstopiti
    seguir en baja kar naprej upadati
    los precios tienden a la baja cene streme k znižanju
  • contraddizione f protislovje, kontradikcija:
    cadere in contraddizione padati v protislovja; pren. nasprotje, navzkrižje:
    spirito di contraddizione nergač
  • flocon [flɔkɔ̃] masculin kosmič

    flocon de fumée oblaček dima
    flocons d'avoine, de neige, de savon ovseni, sneženi, milni kosmiči
    tomber par flocons, à gros flocons padati v (debelih) kosmičih
  • gréh sin (zoper, proti, do against), (majhen) peccadillo; offence; offence

    brez gréha sinless
    Adamov gréh Adam's sin, the Fall
    izvirni gréh original sin
    mali gréh venial sin
    smrtni gréh mortal sin
    sedem smrtnih gréhov the seven deadly sins
    mladostni gréh youthful sin
    mutasti gréh sodomy
    storiti gréh to commit a sin
    trpeti za tuje gréhe to be a scapegoat
    to je gréh in sramota it is a sin and a shame
    izpoved gréhov confession of sins
    odpuščanje gréhov forgiveness (ali remission) of sins, absolution
    odkrivati stare gréhe kake osebe to rake up someone's past
    padati v isti gréh to relapse into sin, to backslide
    odpustiti gréhe to remit someone's sins
    zabresti v gréh to slide into sin
    zakriviti gréh to commit a sin
    grd kot smrten gréh ugly as sin
  • kaskáda (slap) cascade; waterfall

    padati v kaskádah to cascade
  • mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni

    mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
    mouche des chevaux konjski obad
    mouche commune navadna muha
    mouche éphémère muha enodnevnica
    mouche à miel čebela
    mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
    mouche volante črne pega pred očmi
    fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
    poids masculin mouche (sport) mušja teža
    pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
    on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
    être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
    faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
    faire mouche zadeti v črno
    il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
    faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
    gober des mouches lenariti
    être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
    mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
    prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
    j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
    quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
    on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže
  • napáka mistake; fault; blunder; defect; error; (groba, zlasti pri izpitu) žargon howler

    brez napáke faultless, free from fault; correct
    govorna napáka medicina speech impediment, speech handicap, speech defect
    lepotna napáka blemish, flaw, disfigurement
    računska napáka arithmetical error, mistake, miscalculation
    slušna napáka defective hearing
    telesna napáka physical defect, infirmity, affliction
    podedovana napáka hereditary defect (ali fault)
    napáka v materialu flaw (ali defect, fault) in material, poor quality of goods
    pravopisna napáka misspelling
    tipkarska napáka typing mistake (ali error)
    tiskovna napáka misprint, erratum, pl errata, typographic error, printer's error, literal
    napáka v pisanju clerical error
    za napáke ne odgovarjamo! trgovina errors (and omissions) excepted!
    delam slovnične napáke I make mistakes in (ali with) my grammar, pogovorno I get my grammar wrong
    delati napáke to make mistakes; to commit errors, to blunder
    popraviti svojo napáko to make good one's mistake
    napáke se rade vrinejo errors will slip in
    najti napáke pri kom to find fault with someone
    padati v staro napáko to backslide, to be a backslider
    mnogo napák je bilo storjenih z naše strani many mistakes have been committed on our side
    imeti iste napáke (v značaju) to be tarred with the same brush
    na napákah se učimo one learns by one's mistakes
    nihče ni brez napák (figurativno) no one's perfect