Franja

dòpadati -ām
I.
1. prihajati, padati v, priti: dva puta dopada on turskoga ropstva; seljačke mase dopadaju pod uticaj buržoazije; sve nesreće kojih je Servantes dopadao nisu mogle umoriti njegovo junaštvo; dopadati često raznih bolesti
2. prihitevati, pogosto prihiteti: sam Karađorac više je puta dopadao da pomogne
3. dobivati, prejemati kot delež: ja vidim gdje u svakom boju čast i dobit dopadaju tebi, a udarci meni
II. dopadati se ugajati, biti všeč: meni se tvoja primjedba vrlo dopada

abtrudeln pobrati se; ein Flugzeug: padati v vriju

cascader [kaskade] verbe intransitif padati v slapovih; familier uganjati burke, norčije; lahkomiselno živeti

draper [drape] verbe transitif prevleči s (črnim) blagom, drapirati; nabrati v gube; padati v gubah (quelqu'un okoli koga); figuré zastreti, zagrniti

se draper zaviti se (dans v), ogrniti se
draper un tissu nabrati tkanino v harmonične gube

fioccare v. intr. (pres. fiōcco)

1. padati v kosmih (sneg)

2. pren. deževati, na gosto padati:
incominciarono a fioccare botte da ogni parte z vseh strani so začeli deževati udarci

izbádati ìzbādām
I.
1. iztikati: izbadati oči
2. bosti, z bodljaji beležiti: da bismo učili pisati slova, uzimali smo sa zove lišće i na ovom smo čiodom izbadali slova
II. izbadati se dial. padati v oči, zbujati pozornost: što više miješaš boje, to će vezivo biti manje šareno, jer se neće nijedna boja jako izbadati

ìzgibati -ām padati v boju: ta plemena dugo su izgibala braneći svoju zemlju; u njoj ponestaje daha kao da život u njoj izgiba kot da življenje v njej umira

pramìnjati -ā
1. mesti, padati v prarnenih: snijeg već od jutra praminja
2. plapolati s slabim, plamenom, brleti: na grobovima praminjaju žišci kandila

spatter [spǽtə]

1. samostalnik
škropljenje, (po)škropitev, obrizganje, štrkotina (s tekočino, z blatom); rahlo udarjanje (dežja), škrapljanje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
(o)škropiti, (o)štrcati, (o)brizgati (on s.o. koga)
figurativno (o)blatiti; padati v redkih kapljah

spit^*3 [spit]

1. neprehodni glagol
pljuvati, pljuniti
figurativno grdo, prezirljivo ravnati (at s)
pihati, puhati (kot jezna mačka); pršeti, rositi (dež); padati v posameznih kosmičih (sneg); metati iskre (o ognju); štrcati (črnilo) (o peresu); vrvrati, kipeti (vrela voda)

2. prehodni glagol
pljuvati, izpljuniti (slino, kri, hrano) (često out, forth)
bruhati (ogenj); izbruhniti (grožnjo, kletvico); prižgati

to spit coton (sixpence) sleng biti zelo žejen
to spit in s.o.'s face pljuniti komu v obraz
to spit a fuse prižgati vžigalnik (granate)
to spit at (on, upon) pljuniti na, razžaliti, prezirljivo ravnati s (kom)
to spit out izpljuniti, sleng odkriti, odkrito govoriti
spit it out! govori!, na dan z besedo!
to spit out an oath izbruhniti kletvico, zakleti

sprinkle [spriŋkl]

1. samostalnik
škropljenje, brizganje, pršenje; pršec, dežek
figurativno majhna količina, ščepec, nnalce

a sprinkle of salt ščepec soli

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
(po)škropiti (with z)
posipati, posuti
figurativno posejati; padati v drobnih kapljicah, pršeti, rositi (o dežju)

a slope sprinkled with trees z drevjem posejano pobočje

вваливаться, ввалиться padati v kaj, pasti v kaj, pogrezniti se

впадать, впасть

1. padati v kaj, pasti v kaj, vpadati, vpasti; upadati, upasti;
в. в бедность obubožati;
в. в ошибку napraviti napako;
у него щёки впали lica so mu upadla;

2.
впадать izlivati se (reka)

baja ženski spol padanje, pogrezanje; spregled davkov; smrt(ni primer); vojska seznam pogrešanih; izguba; odpust (iz službe)

movimiento de baja nazadovanje, upadanje
dar baja padati v vrednosti
dar de baja zabeležiti kot pogrešanega; črtati s seznama
darse de baja izstopiti
seguir en baja kar naprej upadati
los precios tienden a la baja cene streme k znižanju

contraddizione f protislovje, kontradikcija:
cadere in contraddizione padati v protislovja; pren. nasprotje, navzkrižje:
spirito di contraddizione nergač

flocon [flɔkɔ̃] masculin kosmič

flocon de fumée oblaček dima
flocons d'avoine, de neige, de savon ovseni, sneženi, milni kosmiči
tomber par flocons, à gros flocons padati v (debelih) kosmičih

gréh sin (zoper, proti, do against), (majhen) peccadillo; offence; offence

brez gréha sinless
Adamov gréh Adam's sin, the Fall
izvirni gréh original sin
mali gréh venial sin
smrtni gréh mortal sin
sedem smrtnih gréhov the seven deadly sins
mladostni gréh youthful sin
mutasti gréh sodomy
storiti gréh to commit a sin
trpeti za tuje gréhe to be a scapegoat
to je gréh in sramota it is a sin and a shame
izpoved gréhov confession of sins
odpuščanje gréhov forgiveness (ali remission) of sins, absolution
odkrivati stare gréhe kake osebe to rake up someone's past
padati v isti gréh to relapse into sin, to backslide
odpustiti gréhe to remit someone's sins
zabresti v gréh to slide into sin
zakriviti gréh to commit a sin
grd kot smrten gréh ugly as sin

kaskáda (slap) cascade; waterfall

padati v kaskádah to cascade

mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni

mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
mouche des chevaux konjski obad
mouche commune navadna muha
mouche éphémère muha enodnevnica
mouche à miel čebela
mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
mouche volante črne pega pred očmi
fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
poids masculin mouche (sport) mušja teža
pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
faire mouche zadeti v črno
il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
gober des mouches lenariti
être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže

napáka mistake; fault; blunder; defect; error; (groba, zlasti pri izpitu) žargon howler

brez napáke faultless, free from fault; correct
govorna napáka medicina speech impediment, speech handicap, speech defect
lepotna napáka blemish, flaw, disfigurement
računska napáka arithmetical error, mistake, miscalculation
slušna napáka defective hearing
telesna napáka physical defect, infirmity, affliction
podedovana napáka hereditary defect (ali fault)
napáka v materialu flaw (ali defect, fault) in material, poor quality of goods
pravopisna napáka misspelling
tipkarska napáka typing mistake (ali error)
tiskovna napáka misprint, erratum, pl errata, typographic error, printer's error, literal
napáka v pisanju clerical error
za napáke ne odgovarjamo! trgovina errors (and omissions) excepted!
delam slovnične napáke I make mistakes in (ali with) my grammar, pogovorno I get my grammar wrong
delati napáke to make mistakes; to commit errors, to blunder
popraviti svojo napáko to make good one's mistake
napáke se rade vrinejo errors will slip in
najti napáke pri kom to find fault with someone
padati v staro napáko to backslide, to be a backslider
mnogo napák je bilo storjenih z naše strani many mistakes have been committed on our side
imeti iste napáke (v značaju) to be tarred with the same brush
na napákah se učimo one learns by one's mistakes
nihče ni brez napák (figurativno) no one's perfect