Franja

ozračj|e srednji spol (-a …) die Atmosphäre (tudi figurativno); samo geografija die Lufthülle; figurativno das Klima

òzrāčje s ozračje, atmosfera

ozráčje atmosphere (tudi fizika, mera tlaka); figurativno environment

ozráčje atmosphére ženski spol ; figurativno ambiance ženski spol , milieu moški spol

težko ozračje atmosphére difficile (ali pesante)
ustvarjati prijateljsko, prijetno ozračje créer une atmosphére (ali ambiance) amicale, agréable

ozráčje (-a) n atmosfera (tudi pren.); knjiž. etere; pren. aura:
onesnaženost ozračja inquinamento atmosferico
pren. napeto, naelektreno ozračje atmosfera tesa, elettrizzata
zastrupljati, izčistiti ozračje inquinare, ripulire l'atmosfera

ozráčje s ozračje, atmosfera, vazdušni prostor

ozráčje atmosfera f ; fig ambiente m

ozráčje -a s., атмосфе́ра -и ж.

ozráčje -a s atmosferă, aer, văzduh

air¹ [ɛr] masculin zrak; ozračje, atmosfera; veter, sapica

air frais, liquide, lourd, vicié svež, tekoč, soparen, pokvarjen zrak
grand air svež zrak
air comprimé stisnjen zrak
air grisouteux treskavi plin
en l'air v zraku, figuré neutemeljen
en plein air na prostem
armée féminin de l'air vojno letalstvo
conditionnement masculin d'air klimatizacija
contes masculin pluriel en l'air bajke
couche féminin d'air zračna plast
coup masculin d'air prepih
hôtesse féminin de l'air stevardesa
projets masculin pluriel en l'air (figuré) gradovi v oblakih
pompe féminin à air zračna sesalka
paroles féminin pluriel, promesses féminin pluriel en l'air prazne besede, obljube
traite féminin en l'air menica na izmišljeno ime
une tête en l'air lahkomiseln, plitev, prazen človek
trou masculin d'air zračna luknja, žep
changer d'air zrak, menjati, menjati bivališče
donner de l'air à quelque chose dati zraka čemu, prezračiti kaj
être en l'air viseti v zraku; biti v neredu
tout est en l'air vse je narobe
être libre comme l'air od nikogar ne biti odvisen
il fait de l'air (veter) piha
flanquer en l'air (familier) odvreči, stran vreči
laisser échapper l'air izpustiti zrak
mettre à l'air des draps d'un lit prezračiti posteljnino
mettre en l'air spraviti v nered
parler, agir en l'air tjavdan govoriti, delati
prendre l'air iti na zrak, (aéronautique) vzleteti, dvigniti se
regarder en l'air v zrak, kvišku gledati
tirer en l'air streljati, ustreliti v zrak
vivre de l'air du temps od zraka živeti
il y a de l'air vetrovno je
il n'y a pas d'air niti sapice ni
il y a quelque chose en l'air nekaj je v zraku, nekaj se kuha
il y a des courants d'air vleče, prepih je
ficher, foutre en l'air odvreči, znebiti se

ambiánţă -e f okolje; ozračje, razpoloženje, ambient

ambientare

A) v. tr. (pres. ambiēnto) prilagoditi, prilagajati okolju, prostoru; postaviti v okolje, prostor, ozračje, razpoloženje:
il racconto è ambientato nella Firenze d'anteguerra zgodba je postavljena v predvojne Firence

B) ➞ ambientarsi v. rifl. (pres. mi ambiēnto) prilagoditi se, aklimatizirati se

atmosfēra f

1. atmosfera, ozračje:
gli alti strati dell'atmosfera visoke plasti atmosfere

2. pren. atmosfera, vzdušje:
l'atmosfera magica delle piazze di De Chirico magična atmosfera De Chiricovih trgov

3. fiz. atmosfera (enota)

atmosféră -e f ozračje, atmosfera

Atmosphäre, die, atmosfera, ozračje; figurativ vzdušje, ozračje

atmosphere [ǽtməsfiə] samostalnik
atmosfera, ozračje, zrak
figurativno okolje, vzdušje, razpoloženje; enota za merjenje zračnega pritiska

atmosphère [atmɔsfɛr] féminin ozračje, atmosfera, vzdušje; okalje; razpoloženje

atmosphère de travail, de vacances delovno, počitniško vzdušje
vivre dans une atmosphère hostile živeti v sovražnem okolju

aura f

1. knjižno sapica, piš

2. pren. ozračje, atmosfera:
aura popolare priljubljenost, popularnost

3. med. avra

àura ž (gr. aure) dial.
1. vetrič, sapica
2. zrak, ozračje: aura oko plesačice

aura -ae (pesn. tudi v st.lat. obliki aurāī V.), f (gr. αὔρα; prim. ventus)

1. sapa, sapica, pih: ventus et aura O., venti et aurae cient (mare) L., me nunc omnes terrent aurae V., aurarum et silvae metus H., aura fluminis L. ali maris Cu. ugoden vetrič z reke, z morja.

2. occ.
a) (ugoden ali hud) veter: nocturna C., aspirant aurae in noctem V., facilis, levis, secunda, rapida, tumens, grandior aura, ventosae aurae O., nivales aurae H., ventosi ceciderunt murmuris aurae V., aurae vela vocant ali vocat iam carbasus auras V., colligere auras velis Lucan.
b) duh, vonj, hlap: quae (naturae) mittat naribus auram Lucr., dulcis compositis spiravit crinibus aura V., notas odor attulit auras V.
c) (b)lesk, sij(aj): auri per ramos aura refulsit (aliteracija!) V., quae se tollunt in luminis auras V.
č) tok toplote: simul ac longuido corpori solis calidior visa est aura Varr. ap. Non.
d) (od)jek, odmev: illi nomen ab extremis fontibus aura refert Pr., si modo damnatum revocaverit aura puellae Pr.

3. sinekdoha vzduh, zrak, v pl. vzdušje, ozračje: aura mixta vapore Lucr., follibus auras accipiunt redduntque V., in auras aëraque humor abit V.; pogosto aëris aurae Lucr. ali aëriae aurae Lucr., O., Tib., aërias telum contorsit in auras V. v nebesno ozračje. Poseb. zrak, ki ga dihamo: aetherias vitales suscipere auras, vesci vitalibus auris, reducere naribus auras Lucr., captare naribus auras V. sopihati, auras vitales carpis V. dihaš življenjski zrak = živiš, si vescitur aurā aetheriā nec occubat umbris V., trahere auras Sen. tr., haurire auram communem Q.

4. met.
a) višina, nebo: cursum per auras dirigere, Fama se attollit in auras V., assurgere in auras, se agere ad auras, tendere ad auras V., fluctus sub auras erigere V. kvišku, proti nebu, stat ferrea turris ad auras V. kipi proti nebu, fugere in auras Sen. tr.
b) (gornji) svet: superas venire (evadere) ad auras V., superas educere ad auras O., ut dolor increvit seque ipsum pondus in auras expulit O. in je prisililo breme (materinega telesa) samo na svet.
c) svet = javnost, (beli) dan: illos (Danaos) patefactus ad auras reddit equus V. da iz sebe na plano, auras aegra fugit V. se izogne belemu dnevu, fas omnia ferre sub auras V. na dan (na svetlo) spraviti.

5. pren. lahna, begljiva, begotna, (zares ali le na videz) ugodna, vabljiva sapa, sapica; v podobah, vzetih iz mornarskega življenja: neque periculi tempestas neque honoris aura potuit eum de suo cursu demovere Ci. vihra... lahno vejanje, dum flavit velis aura secunda meis O.; parva aura rumoris Ci., tenuis famae aura V., levis aura spei obicitur L. iskrica, libertatis auram captare L. gnati se za vsako sapico (= upanjem) svobode, aura favoris popularis L.; poseb. pogosto populāris aura nezanesljiva ljudska naklonjenost (blagovoljnost): Q., aurae popularis captator Ci., aurae popularis homo L., arbitrio popularis aurae H.; v istem pomenu tudi pl.: gaudere popularibus auris V., popularibus auris inpelli Lucan.; tudi samo aura: iam aura, non consilio ferri L. dati se unesti sapi ljudske naklonjenosti; pesn. o ljubezni: tua ne retardet aura maritos H. tvoja ljubeznivost, nescius aurae fallacis H. varljive naklonjenosti; prim.: incerta Cupidinis aura O.