Franja

ótka (-e) f agr. raschiatoio (del vomero)

ótka ž otik, otikač, orićak: z -o očistiti lemež

òrićak -ćka m otka: -om očistiti plug

ȍtīk m, otìkāč -áča m agr. otka: otikačem ocistiti plug od mokre zemlje

ploughtail [pláuteil] samostalnik
tehnično otka, ralica, ročica

rāllum -ī, n (iz *rādlom; rādere) ótka, vrkla, lemež: purget vomerem subinde stimulus cuspidatus rallo Plin.

обжа f otka (pri plugu); ročica (pri plugu); (zast.) oral