Franja

ostrúgati òstrūžēm
1. ostrugati: ostrugati pod, tla, patos
2. ostrgati: ostrugati kožu
3. ekspr. obriti, ostrgati: doskoro je izišao iz brijačnice čisto ostrugan
4. opiliti: ostrugati turpijom

ostrúgati to turn; (oblati) to plane; to round off

ostrúgati raboter

ostrúgati (-am) perf.

1. raschiare

2. piallare; tornire

ostrúgati -am ostrugati, zgraditi, očistiti struganjem

ostrúgati -am dov. a raşcheta

odŕzati -am ostrugati, skinuti koru i liko sa stabla: odrzati smreko

ostŕgati -am i ostržem
I. ostrugati, sastrugati: ostrgati lubje, mah z drevesa; ostrgati krompir, ribo
II. ostrgati se ekspr. obrijati se

ostrúžiti -im ostrugati, sastrugati: ostružiti pod; parket, doge

poóblati -am pohoblati, pohoblovati, ostrugati, oblanjati, orendisati: pooblati desko, vrata

poskóbljati -am pohoblati, pohoblovati, ostrugati, oblanjati, orendisati: poskobljati desko, pločevino

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

scale³ [skéil]

1. samostalnik
luska, luskina (ribe itd.)
zoologija košeniljka
medicina zobni kamen; usedlina, kotlovec; tanka plast, obloga
tehnično vžigalo

the scales fell from his eyes figurativno oči so se mu odprle, spregledal je
to come off in scales oluščiti se (o koži)
to remove the scale odstraniti zobni kamen ali kotlovec

2. prehodni glagol
ostrgati (luske), (o)luščiti
tehnično sestrugati, ostrugati, očistiti od kotlovca; odstraniti (zobni kamen)
neprehodni glagol
luščiti se

to scale almonds, peas oluščiti mandlje, grah
to scale s.o.'s teeth odstraniti komu zobni kamen
to scale off luščiti se; osmukati se (listje)

поскоблить ostrugati

opíliti -im
1. oturpljati, ostrugati turpijom, orašpati
2. dotjerati, doterati: opiliti besedilo
3. ekspr. udariti: opiliti koga čez gobec
4. prevariti: opiliti koga za denar

oskóbljati -am oblanjati, ostrugati blanjom, orendisati, ohoblati, ohoblovati: oskobljati deske

popíliti -im oturpijati, orašpati, ostrugati turpijom: ključu popiliti oster rob

spíliti -im
1. oturpljati, oturpeisati, ostrugati turpijom, skinuti turpijom: spiliti ključ, rjo
2. dotjerati (-ter-): spiliti prevod, pesem

ostrúžiti (-im) perf. glej ostrugati