Franja

oskrb|eti [é] (-im) oskrbovati versorgen (mit), versehen mit; rane: medicina behandeln, verarzten

oskrbéti to provide (z with); to procure; to supply (z with); to furnish (z with)

oskrbéti se z to provide oneself with, to take (ali to lay in) a supply of
oskrbeli smo mu potrebne listine we got him the necessary documents
oskrbel sem jih z vsem I fitted (ali pogovorno kitted) them out with everything

oskrbéti, -bováti approvisionner, ravitailler , (s hrano, s stretivom) alimenter, fournir; pourvoir de, munir de, nantir de; prendre soin de, donner des soins à

oskrbeti koga s čim pourvoir quelqu'un de quelque chose
oskrbeti z zalogo pourvoir (ali nantir) de provisions
oskrbeti z živili approvisionner en vivres
oskrbeti se s'approvisionner (de, en), se ravitailler, faire provision de, se pourvoir de, se munir de, se nantir de, se fournir, faire des achats de
oskrbeti se z bencinom s'approvisionner en essence, faire le plein d'essence
oskrbeti se s čim faire provision de quelque chose
oskrbeti se s krmo za živino faire provision de fourrage pour le bétail
oskrbeti se z živili, s perilom se pourvoir d'aliments, de linge
sam se oskrbeti pourvoir à ses propres besoins
oskrbovati letalo med poletom ravitailler un avion en vol
oskrbovati mesto z mesom, z gorivom ravitailler une ville en viande, en carburant

oskrbéti (-ím) | oskrbováti (-újem) perf., imperf.

1. provvedere, rifornire (di), fornire (a); approvvigionare; vettovagliare:
oskrbeti z gorivom rifornire di carburante
oskrbeti odjemalce z mlekom fornire il latte alla clientela
oskrbeti vojsko z živežem provvedere di vettovaglie, vettovagliare l'esercito

2. provvedere, procurare; equipaggiare, dotare, munire; erogare:
oskrbovati z vodo, z elektriko erogare l'acqua, l'elettricità

3. (doseči uresničitev česa) adoperarsi

4. curarsi di, custodire, accudire a; med. assistere, medicare:
oskrbeti rano medicare la ferita
oskrbeti živino accudire alle bestie

5. (upravljati) gestire, amministrare:
oskrbovati zapuščino gestire l'eredità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
oskrbeti s potrebno dokumentacijo documentare
oskrbeti s turističnimi objekti turisticizzare
oskrbeti z doto dotare

oskrbéti -im
1. opskrbiti, snabdjeti (-de-): oskrbeti prebivalstvo z mlekom
2. zbrinuti: oskrbeti najprej druge, potem sebe
3. nabaviti: oskrbeti cevi za vodovod; opremo boš ti oskrbel
oprema je na tvojoj brizi; on nam je oskrbel novo šolo
on nam je isposlovao novu školu; vaščani so oskrbeli spomenik padlim
selo je podiglo spomenik poginulima

oskrbéti, oskrbovati (trg) abastecer, provecr (z de)

oskrbeti z živili abastccer de víveres
oskrbeti (bolnika) cuidar, atender
oskrbeti se z proveerse de, aprovisionarse de; abastecerse de; trg surtirse de
oskrbeti se z denarjem proveerse de fondos
sam se oskrbeti bastarse a sí mismo, (dežela) ser autárquico

oskrbéti -ím dov., забезпе́чити -чу док.

oskrbéti -ím dov.
1. a aproviziona
2. a îngriji, a trata

abastar oskrbeti, oskrbovati; zadostovati

agenciar opravljati, izvrševati, oskrbeti, priskrbeti, dobiti, doseči

approvisionner [-zjɔne] verbe transitif oskrbovati, oskrbeti (de quelque chose s čim), dobavljati; opremiti

approvisionner de houille oskrbeti s premogom
s'approvisionner oskrbeti se (de, en z), napraviti si zalogo
s'approvisionner en essence (automobilisme) oskrbeti se, založiti se z bencinom
s'approvisionner de bois pour l'hiver oskrbeti se z drvmi za zimo
s'approvisionner chez l'épicier du quartier nakupovati pri špeceristu svoje četrti

approvvigionare v. tr. (pres. approvvigiono) oskrbeti, oskrbovati; založiti, zalagati (zlasti z živili)

aprovizioná -éz vt./vr.

1. oskrbovati (se), oskrbeti (se), preskrbeti (si), preskrbovati (se), priskrbeti (si)

2. dobavljati (si), dobaviti (si), nabavljati (si), nabaviti (si)

arm³ [a:m]

1. prehodni glagol (with z; for za, against proti)
oborožiti; opremiti; oskrbeti; armirati

2. neprehodni glagol
oborožiti se; oskrbeti se

fizika to arm a magnet nabiti magnet

armar oborožiti, opremiti; okovati; napeti (lok); montirati (stroj); nastaviti (past); pogrniti (mizo); priviti (vijak); oklopiti; opremiti z moštvom; ojačiti; oskrbeti; izmisliti; povzročiti; oborožiti se za vojno; opirati se na

armar la bayoneta nasaditi bajonet na puško
armar bronca prepir iskati ali začeti
armar caballero za viteza napraviti, poviteziti
armar camorra prepir začeti
armar cizaña razdor povzročiti (sejati)
armar escándalo škandal napraviti
armar un pleito prepir začeti
armar un puente zgraditi most
armarla hrup (rabuko, kraval) napraviti
armarse oborožiti se; pripravljati se (nevihta)

armō -āre -āvī -ātum (arma)

1. oborožiti (oboroževati) koga: milites C., copias S., exercitum L., multitudinem hominum Ci., qui refugerant, armandos vestiendosque curat N., hostium copias armatas conspexit C., armarae manūs (= desnice) S., arm. manus adversum deos S. fr., dextram patris in filiam L., servos in (contra) dominum Ci., armare se coepisse Cu. stopiti pod orožje, prije(ma)ti za orožje, tako tudi: milites armari iubet C.; pesn.: agrestīsque manūs armat sparus V., armati terram exercent V. (stari Rimljani so priganjali vole pri oranju z obrnjeno sulico); z abl. instrumenti: armare gladiis dextras, aliquem telis, saxis L., multitudo facibus armata L., spoliis se quisque recentibus armat V.; čemu? s praep.: Asiam Europamque ad funestum bellum L., ad occidendum iam armatum esse Sen. ph., manūs (= svoje roke) in alicuius perniciem Plancus in Ci. ep.; z dat.: bello armantur equi V.

2. occ.
a) za boj (vojno) opremiti (opremljati), narediti koga pripravljenega (sposobnega) na (za) boj (vojno): (Hannibal) regem armavit... adversus Romanos N., muri propugnaculis armabantur L., urbs armata muris Ci., Pompeium senatus auctoritas, Caesarem militum armavit fiducia C., in hunc unum tota res publica armata est Ci., armare in proelia fratres V. na boj priganjati.
b) kaj s čim opremiti, oskrbeti: thecam calamis Mart.; navt. (ladje) opremiti (opremljati), ovrviti, za izplovitev pripraviti (pripravljati): armare classem L., V., navis... armata egregie L., myoparonem ornatum atque armatum dederunt Ci., naves ad hunc modum factae armataeque C.

3. pren. oborožiti (oboroževati), opremiti (opremljati) s čim: lex accusationem armat Ci., cogitavit, quibus rebus accusatorem armaret Ci., arm. temeritatem... multitudinis auctoritate publicā Ci., magistratūs deorum religione Ci., armare se eloquentiā Ci., se armat imprudentiā Dionis N. uporabi Dionovo neprevidnost kot orožje, Archilochum rabies armavit iambo H. Arhilohu je dala... jamb za orožje, qua (arte) semper armatus T.; arm. aliquem ad omnia Ci., aliquem in fata parentis O.; pesn.: arm. calamos (sagittas Iust.), veneno V. s strupom namazati, zastrupiti. — Od tod adj. pt. pf. armātus 3

1. oborožen, v popolni bojni (vojaški) opravi, opremljen (za boj): quos aliquamdiu inermes timuissent, hos postea armatos... superassent C., sed perinde valebit, quasi armatissimi fuerint Ci., tam tibi par sum quam multis armatissimis nudi aut leviter armati Sen. ph., mihi dederunt (dii) armato togatoque, ut vos... defenderem L. v vojni in mirovni opravi = v vojni in miru, cohors armata (naspr. togata) T., armatae classes V.; met.: vis armata Icti. oborožena sila, armatae rei scientissimus et togatae Amm. kaj izveden v vsaki vojni in mirovni umetnosti, armati anni Sil. vojna leta; subst. armātus -ī, m oboroženec, vojak; kolekt.: pelices... cum armato (= cum armatis) vivere adsuetae Cu.; večinoma v pl.: armatos in litore exponere L., X milia armatorum completa sunt N., navem triremem armatis ornare N., armatos fudit equus (trojanski) V., bini armati, agmen armatorum Cu.

2. pren. oborožen s čim: animum tamquam retinet armatum Ci., armati animis iam esse debemus Ci., erat incredibili armatus audaciā Ci., mens armata dolis Sil., illum maluerim aliquo modo mitiorem, quam te isto modo armatiorem Aug.

behandeln Probleme, einen Fall, falsch: obravnavati; Maschinen usw.: ravnati z; Technik in Laugen, Wasser: obdelovati, pripravljati, pripraviti; einen Kranken: zdraviti, lečiti, eine Wunde: oskrbeti, zdraviti

concūrō -āre oskrbeti, izvršiti kakor je treba: Pl.

corredare v. tr. (pres. corrēdo) opremiti, opremljati; oskrbeti, oskrbovati:
corredare un laboratorio di strumenti opremiti laboratorij z instrumenti

cumplir izpolniti, izvršiti, opraviti, napraviti svojo dolžnost, do konca izpeljati; odpomoči; zadostiti; oskrbeti (z); poteči, zapasti

cumplir años slaviti svoj rojstni dan
cumplir con sus deberes izpolniti svoje dolžnosti
cumplir con una formalidad izpolniti formalnost
cumplir de palabra dati besedo, a je ne držati
hacer a/c por cumplir nekaj napraviti prisiljen ali zaradi forme; površno napraviti
cumpla V. por mí napravite to (pozdravite itd.) zame
me cumple decirle moram vam reči
lo que le cumple po vaši volji
cumplirse izpolniti se; poteči