Franja

orglice [ó] ženski spol množina, glasba die Mundharmonika
figurativno spoznati se na kaj kot krava na orglice von (etwas) [soviel] so viel verstehen wie die Kuh vom Sonntag

orglice samostalnik
1. (ustna harmonika) ▸ szájharmonikaKo je pihnila v orglice in slišala, da je iz instrumenta prišel glas, se je razveselila. ▸ Amikor megfújta a szájharmonikát és meghallotta a kicsalogatott hangot, nagyon megörült.
Povezane iztočnice: diatonične orglice, kromatične orglice

2. (ljudsko glasbilo iz trstike) ▸ pánsíp
Od starih glasbil so me posebno pritegnile orglice. ▸ A régi hangszerek közül különösen a pánsípot tartottam érdekesnek.

órglice mouth organ, harmonica; panpipe, -s pl

órglice harmonica moški spol (à bouche)

órglice (-lic) f pl. muz.

1. armonica a bocca

2. (trstenke) siringa

órglice orglic ž mn. usna harmonika

órglice armónica f

órglice -lic ž mn. armonică de gură, muzicuţă

diatonične orglice stalna zveza
(pihalo) ▸ diatonikus szájharmonika

kromatične orglice stalna zveza
(pihalo) ▸ kromatikus szájharmonika

birimbao moški spol dromlja (glasbilo); orglice; brunda

harmonica [ha:mɔ́nikə] samostalnik
orglice

harmonica [armɔnika] masculin (v Švici, Belgiji) harmonika; (= harmonica à bouche) orglice

virtuose masculin de l'harmonica orgličar, harmonikar

harmonicon [ha:mɔ́nikən] samostalnik
orglice
glasba orkestrion

Maulhobel, der, (ironično za:) orglice

mouth-organ [máuɵɔ:gən] samostalnik
glasba orglice

mȕndharmònika ž (n. Mundharmonika) nizko pog. orglice: čuje se mundharmonika; pjevanje praćeno -om petje ob spremljavi orglic

Mundharmonika, die, Musik orglice

Mundorgel, die, orglice

muzicúţă -e f ustna harmonika, orglice