Franja

opravič|evati (-ujem) opravičiti rechtfertigen (se sich), entschuldigen (se sich)

opravičeváti (-újem) | opravíčiti (-im)

A) imperf., perf.

1. scusare, giustificare; perdonare; scagionare:
opravičiti izostanek scusare l'assenza
opravičevati mladostne neumnosti perdonare gli errori di gioventù

2. legittimare, giustificare; discolpare; difendere:
opravičiti stroške giustificare le spese
z delom opravičevati zaupanje nekoga giustificare la fiducia di qcn. col proprio lavoro

B) opravičeváti se (-újem se) | opravíčiti se (-im se) imperf., perf. refl. scusarsi, giustificarsi, scolparsi, difendersi

opravičeváti -ujem
1. opravdavati: opravičevati koga, kaj pred kom; pismo te opravičuje; opravičevati se s potrdilom staršev
2. izvinjavati: za pomoto se opravičujem; jaz se opravičujem
ja se izvinjavam

opravičeváti -újem nedov., виправдо́вувати -вую недок., вибача́ти -ча́ю недок., перепро́шувати -шую недок.

opravičeváti -čújem (se) nedov.
1. a (se) justifica, a îndreptăţi, a motiva
2. a (se) scuza, a cere scuze

coonestare v. tr. (pres. coonēsto) knjižno opravičiti, opravičevati

defender [-ie-] braniti, varovati, ščititi; opravičevati; prepovedati; ovirati; odrekati; trditi

defenderse braniti se, opravičevati se

difēndere^*

A) v. tr. (pres. difēndo)

1. braniti; varovati; ščititi; opravičiti, opravičevati:
difendere i propri interessi braniti svoje koristi
difendere qcn. a spada tratta pren. koga braniti z vsemi močmi

2. pravo braniti; biti branilec, zagovornik:
difendere una causa biti branilec v sporu

3. (sostenere) podpreti, podpirati; braniti:
difendere le proprie ragioni braniti svoja stališča

B) ➞ difēndersi v. rifl. (pres. mi difēndo)

1. braniti se; varovati se:
difendersi dalla neve, dal nemico braniti se pred mrazom, pred sovražnikom

2. pravo braniti se:
difendersi in giudizio braniti se na razpravi

3. opravičiti, opravičevati se

4. pog. znajti se; odnesti jo:
in matematica non è bravissimo ma si difende v matematiki ni posebno močen, se pa nekako znajde, za silo mu pa gre

discolpare

A) v. tr. (pres. discolpo)

1. odvezati krivde

2. opravičiti, opravičevati

B) ➞ discolparsi v. rifl. (pres. mi discolpo)

1. dokazati nedolžnost

2. opravičiti, opravičevati se

entschuldigen opravičiti, opravičevati (sich se), jemandem etwas oprostiti; sich entschuldigen lassen opravičiti se; entschuldigen Sie! Oprostite!

îndreptăţí -ésc vt.

1. upravičevati, upravičiti; opravičevati, opravičiti

2. pooblaščati, pooblastiti

ispričávati isprìčāvām (se) opravičevati (se)

izvinjávati izvìnjāvām, izvinjívati izvìnjujēm (se) opravičevati (se)

justificá justífic vt./vr.

1. upravičevati (se), upravičiti (se), utemeljevati, utemeljiti

2. opravičevati (se), opravičiti (se)

legittimare v. tr. (pres. legittimo)

1. pravo pravniško usposobiti

2. pravo pozakoniti otroka

3. ekst. opravičiti, opravičevati:
legittimare l'assenza opravičiti odsotnost

opravdávati opràvdāvām
I.
1. opravičevati: teško je opravdavati njegove propuste
2. upravičevati: njegova marljivost opravdava za više prinadležnosti
II. opravdavati se opravičevati se

palliate [pǽlieit] prehodni glagol
medicina blažiti, lajšati
figurativno prikriti prikrivati, opravičiti, opravičevati, olepševati

prâvdati -ām
I.
1. opravičevati: pravdati svoj postupak
2. opravičevati, utemeljevati: pravdati troškove
II. pravdati se
1. opravičevati se: Vuk se morao pravdati za mnoge svoje inovacije
2. pravdati se: pravdati se sa bratom za livadu
3. prepirati se, pričkati se: ona je voljela pravdati se s poslugom

scagionare

A) v. tr. (pres. scagiono) opravičiti, opravičevati

B) ➞ scagionarsi v. rifl. (pres. mi scagiono) opravičiti se

scolpare

A) v. tr. (pres. scolpo) opravičiti, opravičevati

B) ➞ scolparsi v. rifl. (pres. mi scolpo) opravičiti, opravičevati se