Franja

opleta|ti¹ [é] (-m) kabli: tanzen; človek z rokami: schlenkern; obleka okoli telesa: schlabbern
opletati se komu (maščevati se) nachgehen

opleta|ti² [é] (-m) oplesti tehnika umflechten, umwickeln, umspinnen

òpletati -ećēm (se) opletati (se), spletati (se)

oplétati

oplétati z rokami to swing one's arms
noge so se mu opletale his legs wrapped themselves one round the other

oplétati (-am) | oplêsti (-plêtem)

A) imperf., perf.

1. avvolgere, impagliare

2. coprire (di verde)

3. (z rokami) gesticolare, smanacciare; (z nogami) sgambare; (z repom) scodinzolare

4. battere, sbattere (contro):
čutarica mu opleta ob stegnu la borraccia gli sbatte contro la coscia

5. ballare; sobbalzare; svolazzare:
obleka opleta okrog njega il vestito gli balla addosso

6. traballare

7. trafficare, affaccendarsi

8. picchiare, bastonare

9. pren. cianciare, blaterare:
opletati z besedami blaterare
opletati z jezikom (čez koga) sparlare di qcn.
pren. opletati s kom maltrattare qcn.

B) oplétati se (-am se) imperf. refl.

1. affaccendarsi; accavallarsi:
pren. sto misli se mu opleta po glavi mille pensieri gli si accavallano per la testa

2. sfacchinare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noge se mu opletajo (od slabosti, pijanosti) vacilla, barcolla (dalla debolezza, dall'ubriachezza)
pren. to se ti bo še opletalo ciò ti costerà caro
pren. ne moči se več opletati non poter più cercar scuse

oplétati -am
1. opletati, oplitati
2. obavijati: opletati se okoli česa
3. mahati, mlatarati: opletati z rokami
4. ogovarati: opletati z jezikom po kom

oplétati

opletati z rokami bambolear los brazos

oplétati -am nedov., обпліта́ти -та́ю недок.

oplétati -am (se) nedov.
1. a (se) înfăşura
2. a (se) împletici
3. a se zbate

bacàkati -ām
I.
1. ekspr. metati: bacakati pogled za kim, na koga
2. opletati: bacakati nogama
II. bacakati se
1. opletati, otepati: bacakati se rukama, nogama
2. ekspr. metati se, skakljati: rječica se bacaka preko kamenja
3. postavljati se, hvaliti se, košatiti se: bacakati se tobožnjim genijalnim naučnim rezultatima
4. ekspr. otepati se: ti se možeš bacakati i koprcati koliko god možeš, ali ti ćeš u ovoj borbi ostati obilježan kao lažov

bàcati -ām
I.
1. metati, lučati: bacati kamenje, koplje; kad vo rogovima kopa zemlju, na glavu sam sebi zemlju baca; avioni su bacali bombe na nezaštićen grad; birači bacaju kuglice u različite kutije; bacati drvlje i kamenje silovito zmerjati; bacati čifteta ritati, trmoglaviti
2. razmetavati: bacati pare na nekorisne stvari
3. prerokovati iz kart: bacati karte
4. valiti: bacati krivicu na koga valiti krivdo na koga
5. metati: bacati sjenu, iskre, komu klipove pod noge
6. tirati: to me baca u očaj, u brige
7. streljati: bacati pušku; bacati iz pušaka
II. bacati se
1. metati se
2. z vnemo se lotevati: bacati se u proučavanje problema
3. drstiti se: riba se baca
4. šepati: mašina se baca
5. opletati: bacati se nogama
6. spreminjati se, prelivati se: kadikad je vrelo modričasto, kadikad se baca na zeleno

dibattere

A) v. tr. (pres. dibatto)

1. hitro mahati, opletati (s čim):
dibattere le ali frfotati

2. pren. pretresati, obravnavati:
dibattere una proposta obravnavati predlog

B) ➞ dibattersi v. rifl. (pres. mi dibatto) (divincolarsi) zvijati se (tudi pren.):
si dibatteva nel dubbio, nell'incertezza razjedal ga je dvom, bil je v dvomih, v negotovosti

dȑmati -ām
I.
1. tresti, stresati: bura drma prozore; drma ga groznica; drmati koga za ramena; drmati vrata
2. opletati: obijesno, obesno drmati nogama
3. imeti prvo besedo, vladati: on sada drma zemljom; sutra ću ja drmati kasarnom, rekao je za sutra određeni dežurni
II. drmati se
1. majati se: zub se drma; drmaju se temelji narodne privrede
2. tresti se: čitav dan se drmati u kolima

entwine [intwáin] prehodni glagol
preplesti, prepletati; oplesti, opletati; obje(ma)ti

to entwine o.s. round ovijati se okrog

klimàtati -am
I.
1. bingljati: klimatati nogama
2. ekspr. opletati: klimatati rukama
II. klimatati se zibati se: po neravnu putu i na zločestu sjedalu glava se sa svim tijelom amo-tamo klimata

klimpètati -ām opletati, mahedrati: torba mu je klimpetala oko slabina

landàrati -ām
1. bingljati, mahati: niz leđa joj landaraju vitice kao mišji repovi; landarati nogama
2. opletati: igrala je čardaš odižući suknje i landarajući njima
3. klamati, motati se, potikati se: tako je provodio vrijeme landarajući oko kuće
4. klepetati, opletači z jezikom: blebetala lažljiva samo landaraju i blebeću

làptati lȁpćēm
1. lokati: psi lapću vodu; za stolom bi često grdio braću što lapću kao prasci
2. cmokati: čulo se kako lapću usne
3. mahedrati, opletati: hlače lapću oko noge
4. razbijati: srce joj je laptalo kao bat
5. padati: snijeg je laptao rijetkim perinama

natō -āre -āvī -ātum (intens. in frequ. glag. nāre)

1. plavati: querquedulae natantes Varr. ap. Non., studiosissimus homo natandi Ci. ep., natare in Oceano Ci. ali in mari Cels. šalj. = pluti, natant aequore pisces O., natat uncta carina V., in portu fracta carina natat Pr. plava sem in tja, fracta classis et intra paucos dies natavit nova Sen. ph. je odplulo novo; pesn. trans. preplavati kaj, plavati kje, čez kaj, po čem: freta V., aquas Mart.; tudi pass.: quot piscibus unda natatur O.; subst. pt. pr. natantēs -ium (pesn. -um), f (sc. bestiae) plavajoče živali, živali plavalke = ribe: omne genus natantum V.

2. metaf. (o stvareh zaradi podobnosti gibanja oz. tvarine)
a) gibati se, (o vodovju) teči, pljuskati, plivkati, plajhati, valove gnati, valovati: Lucr., Tiberinus … campo liberiore natat O.; (o žitnem polju) zibati se, valovati: campi natantes V.; (o ognju) plati, plapolati, goreti: Lucr., niveo natat ignis in ore Stat.; (o obleki) mahedrati, plahutati, opletati: O.; (o listju, ki se je usulo) gibati se, zibati se: Pr.; (o tehtnici) omahovati: Tib.; (o nogi) gugati se, premikati se, drseti: ne vagus in laxa pes tibi pelle (v čevlju) natet O.; (o ptičjem letu) plavati, jadrati: quodque ausa volare ardea sublimis pinnae confisa natanti Lucan.; occ. α) plavati v čem, biti poplavljen, biti poln česa, imeti veliko česa, obilovati s čim; z abl.: natabant pavimenta vino Ci., omnia plenis rura natant fossis V., cum … sanieque exspersa natarent limina V., arva amnibus natant O., imbres, quorum modo cuncta natabant impulsu Lucan., quotiens haec ora natare fletibus et magnas latrantia pectora curas admota deprendo manu? Stat., natabant domus sanguine parvulorum Aug.; abs.: cuncta natabant (od dežja) Lucan., plana natant Sil. β) (o očeh pijanih, zaspanih, umirajočih ljudi) plavati = medleti, medel, mrtev, otrpel, tog biti, stekleneti: vinis oculique animique natabant O., iam moriens oculis sub nocte natantibus atra circumspexit O., natantia lumina V., comitis casu frendens labentia virgo membra levat parvāque oculos iam luce natantīs irrorat lacrimis Sil.; oculi natantes et quādam voluptate suffusi Q. milo gledajoče oči (govornika).
b) širiti se, razširjati se: summā parte terrae natantibus radicibus Col.
c) (v duševnem oziru) omahovati, omahljiv, nestalen, nestanoviten biti, negotov biti: tu mihi natare visus es Ci., pars hominum … urguet propositum; pars multa natat H., mutatio voluntatis indicat animum natare Sen. ph.; natant quaedam (sc. cognomina) Varr.

òplitati òplićēm (se) opletati (se), spletati (se)