Franja

opeč|i [ê] (-em) kurz anbraten, anbacken, aufbacken; kruh: toasten

opêči to burn, to scorch; (sonce) to tan

opêči svež (bel) kruh to toast bread
opêči na ražnju to roast
opêči se to get burned
opêči si prste to burn one's fingers

opêči (jed) brasiller, faire griller, rôtir, rissoler, faire sauter ; (s tekočino) échauder, ébouillanter

opeči se s'échauder, s'ébouillanter, se brûler
opeči si prste se brûler les doigts
opečen od sonca brûlé par le soleil

opêči (opêčem)

A) perf.

1. gastr. scottare; tostare; arrostire (leggermente)

2. ustionare, bruciare

B) opêči se (opêčem se) perf. refl. scottarsi, ustionasrsi; ekst. scottarsi

opêči opečem, opeci -ite, opekel opekla
1. opeći, ožeći: opeči tkivo z ognjem; opeči se z likalnikom
2. popržiti: opeči kruh
3. opeči se nagrajisati, nastradati, opariti se: glej, da se ne opečeš pri tej ženski

opêči quemar

opeči se quemarse, (s tekočino) escaldarse
opeči si prste quemarse los dedos
opečen od sonca tostado por el sol

opêči opêčem dov., обпекти́ -печу́ док.; обжа́лити -лю док.

opêči -čem (se) dov. a (se) arde, a (se) frige

opeč|i se [ê] (-em se) sich verbrennen; s prevročo tekočino: sich verbrühen; figurativno sich die Finger verbrennen

opeč|i si [ê] (-em si) kaj sich (etwas) verbrennen
opeči si jezik sich die Zunge verbrennen
opeči si usta sich den Mund verbrennen
figurativno opeči si prste pri čem: sich (bei etwas) die Finger verbrennen

abbruciare v. tr. redko (pres. abbrucio) žgati, ožgati, požgati, opeči

anbraten^* popeči, opeči

aufbacken^* prepeči, opeči; porabiti pri pečenju

aufbraten^* opeči, popeči

bähen Schaf: blejati; Gebäck: opeči, sušiti

brûler [brüle] verbe transitif (za)žgati, sežgati, smoditi, paliti, opeči, speči; pražiti (kavo); figuré diskreditirati

se brûler opeči se
brûler un cadavre sežgati truplo
brûler la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
brûler ses doigts opeči si prste (tudi figuré)
brûler de l'encens devant quelqu'un komu kaditi (figuré), pretirano ga hvaliti
brûler un espion razkrinkati špijona
brûler une étape predirjati razdaljo brez vmesnega postanka; prehitro napredovati, hitreje kot predvideno se razvijati
brûler le feu rouge prevoziti rdečo luč
brûler une gare voziti skozi postajo brez postanka
brûler une leçon (neopravičeno) izostati od učne ure
brûler le pavé kot obseden dirjati, drveti
brûler les planches (théâtre) prepričevalno, sijajno igrati
brûler un signal prevoziti signal
brûler ses vaisseaux (figuré) vse mostove za seboj podreti, onemogočiti si vrnitev
cet appareil brûle peu d'électricité ta aparat porabi malo elektrike
se brûler avec de l'eau bouillante opariti se s kropom; verbe intransitif (z)goreti; plamteti, biti v plamenih; (pri)smoditi se (jed); pripekati
on brûle človek kar gori, tako je vroče
brûler d'impatience goreti od nestrpnosti
brûler sans flammes tleti
les pieds lui brûlent (figuré) tla mu gorijo, postajajo vroča pod nogami
les mains me brûlent zelo se mi mudi

chamuscar [c/qu] opaliti, o-, pri-, za-smoditi; opeči, opražiti

inarsicciare v. tr. (pres. inarsiccio) osmoditi; opeči

ižèći ižèžēm, oni ižègū, ižèzi, ižēgoh ȉžeže, ìžegao ižègla
1. izžgati: ižeći ranu usijanim gvoždem
2. ožgati: na suncu ižežen cvijet
3. dial. opeči, ožgati: sav se od kopriva ižegao

opáliti òpālīm
1. ožgati, opeči: crna sam jer me opalilo sunce
2. osmoditi: opaliti dlake, svinjče
3. požgati: opaliti varoš
4. sprožiti, ustreliti: opaliti pušku, iz puške
5. sprožiti se: puška nije opalila
6. ekspr. opiliti, udariti: opaliti komu šamar
7. požgati, uničiti: mraz je opalio cvijeće