Franja

oniks [ó] moški spol (-a …) der Onyx

òniks m (gr. onyx) min. oniks

óniks mineralogija onyx

óniks mineralogija onyx moški spol

óniks (-a) m min. onice

óniks m (gr. ónyx) oniks

óniks min ónice m , ónix m

onice m miner. oniks

ónice, ónix moški spol oniks

onyx [ɔ́niks] samostalnik
mineralogija oniks (kremenjak)
medicina zanohtni prisad, zagnida

onyx [oniks] masculin oniks, okrasni kamen

onyx -ychis, acc. sg. -ycha, acc. pl. -ychas, m in f (gr. ὄνυξ noht) od tod meton. (zaradi svetle barve)

1. f óniks, rumenkast poldragi kamen z belimi in rdečimi progami, iz katerega so starodavniki izdelovali kameje: Plin., Vulg.

2. f óniks, alabáster, rumenkast marmor kot material za izdelavo
a) najrazličnejših posod: Plin.
b) talnih plošč: totāque effusus in aulā calcabatur onyx Lucan., calcatusque tuo sub pede lucet onyx Mart.; meton. alabástrna posodica kot mazilnica ali dišavnica (stekleničica, pušica za dišave): nardi parvus onyx H. steklenička z nardovim oljem, o. murreus Pr.; fem. pri Mart. — Soobl. onychus -ī, m alabástrna posoda kot nočna posoda: Lamp.

3. óniks, školjka iz vrste pokrovač: Plin.

Onyx, der, (-/e/s, -e) oniks; Medizin oniksa

aegyptilla -ae, f (Aegyptus¹) ajgiptila, nam neznan, nekdaj v Egiptu pogost dragulj, menda neke vrste oniks: Plin.

onychinus 3 (gr. ὀνύχινος)

1. podoben barvi človeškega nohta: pruna Col., pira Plin.

2. oniksov
a) = iz poldragega kamena oniksa (onyx): onychinus lapis Vulg., tudi samo onychinus Vulg., Tert. (dragi kamen) oniks.
b) = iz rumenkastega, onyx (oniks, alabaster) imenovanega marmorja: subst. pl. onychina -ōrum, n (sc. vasa) óniksove (alabástrne) posode: Lamp.; (adj. sg.) pren.: flumina gelu concreta tegimine onychino Laevius ap. Gell. marmorasta (tj. ledena) skorja (rek).

trān-siliō (trāns-siliō) -īre -siluī, redko -siliī ali -silīvī (—) (trāns in salīre)

1. intr. skočiti (skakati) čez kaj, preskočiti (preskakovati): Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp. idr., per hortum ad nos Pl., in vehicula strenuo saltu Cu., de muro in navem L., ex humilioribus in altiorem navem L.; metaf.
a) pristopiti (pristopati), priključiti (priključevati) se (h) kaki stranki ali strani, potegniti s katero stranko ali stranjo, stopiti (stopati) na stran koga: eadem aetas Neronis principatu ad Thessalum transilivit Plin.
b) preiti (prehajati): ab illo consilio ad aliud L., ad ornamenta Plin., onyx in gemmam transilit ex lapide Carmaniae Plin. ime oniks je prešlo.
c) hiteti skozi (čez) kaj: per Thracen Macedoniamque Fl.

2. trans. preskočiti (preskakovati) kaj, skočiti (skakati) čez kaj, preko česa: muros L., positas flammas O., fossam Col., mugilum velocitas transilit retia Plin., quaternos equos Fl. s konja na konja; pesn.: rates transiliunt vada H. skačejo = plujejo preko morij; tako tudi: obstantia freta Plin. iun., amnem Fl.; metaf.
a) prekoračiti (prekoračevati), prestopiti (prestopati), preseči (presegati, presezati), iti preko česa: lineas Ci., quae naturalem modum transiliit Sen. ph., modici munera Liberi H. mero pri pitju (popivanju).
b) v govoru preskočiti (preskakovati), preiti (prehajati), obiti (obhajati), iti (mimo), ne omeniti (omenjati), zamolč(ev)ati: rem unam Ci., partem vitae O., ne rem pulcherrimam transiliat oratio Ci., non principis nostri consulatum Plin. iun.

Opomba: Pt. pf. pass.: mole istius mundi salubriter transilitā Cass.