Franja

Zadetki iskanja

  • omotič|en [ó] (-na, -no) benommen
  • omótičen dizzy, giddy, dozy

    biti omótičen to be giddy; to feel dizzy
  • omótičen

    biti omotičen être sujet au vertige (ali à des vertiges); vertigineux, étourdissant
    napraviti omotičnega rendre vertigineux
    omotičen sem j'ai le vertige, j'ai un étourdissement, la tête me tourne
  • omótičen (-čna -o) adj.

    1. stordito, vertiginoso; ekst. da capogiro:
    šport. omotičen od nasprotnikovih udarcev groggy

    2. inebriante (profumo)
  • omótičen -čna -o
    1. vrtoglav: čisto je omotičen
    2. opojan, omamljiv: -a snov
  • omótičen (vrtoglav) vertiginoso; mareado

    napraviti omotičnega marear
    postati omotičen marearse
    postanem omotičen me da un vahido
  • omótičen -čna -o prid.
    1. ameţit
    2. ameţitor
  • balordo

    A) agg.

    1. neumen; bedast, nesmiseln:
    idea balorda bedasta ideja, domislica

    2. zmeden, omotičen, omamljen:
    mezzo balordo dal vino okajen od vina

    3. neuspel, slabo narejen, pokvarjen:
    merce balorda pokvarjeno, slabo blago

    4. malovreden, ničvreden, nezanesljiv:
    vita balorda ničvredno življenje

    B) m (f -da) bedak, budalo
  • beduselt v rožicah; von der Fahrt usw.: omotičen
  • benommen omotičen; vom Schlaf benommen pijan od spanja; einen benommenen Kopf haben imeti motno glavo
  • dasig tukajšnji; Zeit: isti; im Kopf: omotičen, potoglav
  • dizzy1 [dízi] pridevnik (dizzily prislov)
    vrtoglav, omotičen; zbegan

    to feel dizzy imeti vrtoglavico
  • dozy [dóuzi] pridevnik (dozily prislov)
    zaspan, dremav; omotičen; len
  • druselig zaspan, omotičen
  • duselig omotičen
  • dusselig trapast, neumen; (benommen) omotičen
  • giddy1 [gídi] pridevnik
    omotičen, vrtoglav; omahljiv; lahkomiseln, nepremišljen; površen, neresen

    to play the giddy goat neumno se vesti
  • grȍgi neskl. prid. (angl. groggy) šport. omotičen, oslabljen: obadva boksača bila su grogi
  • light-headed [láithédid] pridevnik (light-headedly prislov)
    lahkomišljen; vrtoglav, omotičen
  • muzzy [mʌ́zi] pridevnik (muzzily prislov)
    dolgočasen topoglav, bedast; nejasen; omotičen (od pijače)