okusno geschmackvoll, Schmackhaft
okúsno adv. con gusto, gustosamente, prelibatamente, squisitamente:
pog. okusno oblečen sciccoso
okúsno prisl., сма́чно присл., ла́со присл.
gustosamente avv. okusno, užitno; zabavno
saporitamente avv.
1. okusno
2. slastno; sladko:
dormire saporitamente trdno, sladko spati
saporosamente avv.
1. okusno
2. ekst. sladko, od srca
šȉk prisl. okusno, lepo, elegantno: šik se obući
würzig začinjen; aromatičen; schmecken: okusno
ла́со присл., okúsno prisl., slástno prisl.
сма́чно присл., okúsno prisl., slástno prisl.
abbigliare
A) v. tr. (pres. abbiglio) skrbno, okusno oblačiti
B) ➞ abbigliarsi v. rifl. (pres. mi abbiglio) skrbno se obleči in urediti, lepotičiti se
assaisonner [asɛzɔne] verbe transitif začiniti, zabeliti, napraviti okusno; familier ošteti, pokarati
assaisonner la salade à l'huile et au vinaigre začiniti solato z oljem in kisom
assaisonner la conversation zabeliti pogovor (z dovtipi ipd.)
condiō -īre -īvī (-iī) -ītum
1. začiniti (začinjati), zabeliti, okusno pripraviti (pripravljati); abs.: cum condiunt, non condimentis condiunt, sed strigibus Pl.; z obj. v acc.: Col., Plin., Icti., cenam, escas Pl., fungos, helvellas, herbas Ci. ep., epulas labore … c. Ci.; v pass.: ne male conditum ius apponatur H.; occ.
a) da(ja)ti kaj v vino, v kis idr., vkuha(va)ti, vložiti (vlagati): Varr., Plin., oleas albas Ca., corna, lactucam Col.
b) z dišavnicami pripraviti (pripravljati), (o)dišaviti: unguenta Ci.
c) (na)maziliti: mortuos Aegyptii condiunt Ci.
2. pren.
a) bolj ugodno (všečno) narediti (delati), priljubiti (priljubljati) komu kaj, (o)krasiti: orationem Ci., gratia verborum Q., summum bonum Sen. ph.
b) (u)blažiti, (o)lajšati : vitia studio quodam atque artificio malitiae Ci., tristitiam temporum hilaritate Ci. ep., comitate condita gravitas Ci., c. aliquid naturā asperum voluptatibus Q. — Od tod
1. adj. pt. pf. condītus 3 začinjen =
a) dišaven, okusen: sapor vini Col., conditiora facit haec … venatio Ci.; adv. v komp. condītius: Aug.
b) pren. okusen, ugoden, všečen, prijeten, zanimiv, mikaven, mičen, ličen, okrašen: sermo bene coctus et c. Luc. in Ci. ep., oratio nimium condita Q., oratio lepore … conditior Ci.; (o govorniku): nemo urbanitate, nemo lepore, nemo suavitate conditior Ci.
2. subst. pt. pf. condītum -ī, n z medom in poprom začinjeno vino, dišavno vino: Plin., Lamp.
Opomba: Kontr. impf. condībam: Fulg.
condītūra1 -ae, f (condīre)
1. okusno (slastno) pripravljanje, okusna priprava, začinjanje: Sen. ph.; met.
a) pripravljena juha, omaka: veneta Lamp.
b) začimba: Dig.
2. occ. vkuhavanje, vlaganje sadja: Col., Sen. ph.
dorer [dɔre] verbe transitif pozlatiti (tudi figuré); obšiti z zlatom; figuré olepšati; osladiti, napraviti okusno, sprejemljivo
dorer la pâte namazati, porumeneti testo z rumenjakom
faire dorer un cadre dati pozlatiti okvir
le soleil lui a doré la peau sonce mu je porjavilo kožo
dorer la pilule à quelqu'un koga z ljubeznivimi, laskavimi besedami pripraviti do tega, da sprejme nekaj neprijetnega
insaporire
A) v. tr. (pres. insaporisco) narediti, delati okusno
B) ➞ insaporirsi v. rifl. (pres. mi insaporisco) postati okusen
īn-sapōrō -āre okusno (slastno) storiti kaj, slast da(ja)ti čemu: vina marinis permixtionibus Cass.
poliō1 -īre -īvī -ītum (iz po [= ἀπό, prim. ab] in linere = „(o)čediti“, „(o)čistiti“, „(z)gladiti“, „(s)polirati“)
1. gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati), zagladiti (zaglajati), (s)polirati, ugladiti (uglaj(ev)ati), (o)piliti, (z)likati, (po)leščiti, (po)loščiti, (o)čediti, (o)čistiti: frontes (sc. libelli) pumice O., gemmas, ebur, marmora, ligna, linum in filo Plin., rogum asciā Ci., pulvinar Indo dente Cat., politus dens Mart. gladek, politus ligo Mart. obrabljena; occ.
a) z belo malto ali mavcem beliti, (p)obeliti, (o)čistiti, premaz(ov)ati, (pre)barvati, (pre)pleskati, (po)pleskati: eleganter opere tectorio Varr., cellas columbarum albo tectorio Col., columnas albo L., politae columnae Ci.
b) oblačila, obleko (z)likati, (s)taniti, (s)tanjšati, (z)valjati, (z)ravna(va)ti, apretírati: vestes Plin., vestimenta Icti.; od tod subst. pt. pr. polientēs -ium, m valjávci, likalci, ravnalci, apretêrji: quippe aenis polientium extracta in tomenti usum veniunt, Galliarum, ut arbitror, invento Plin., illa nulla scabritie secat, Indica non aeque levat, sed combusta ea polientes marmora fricare iubentur Plin.
2. metaf.
a) lepo urediti (urejati), obdel(ov)ati, kultivirati, (o)čistiti (polje plevela): agros Enn. fr., fundus culturā politus Varr.
b) duševno (u)gladiti, (i)zgladiti, (z)likati, (iz)piliti, (o)piliti, dodelati, rafinirati, izboljš(ev)ati: poliam mea carmina O., materiam polivi versibus Ph., p. orationem Ci., opus limā Q., mores Petr. — Od tod adj. pt. pf. polītus 3, adv. -ē
1. okusno pripravljen (opravljen, opremljen, urejen), okusen: domus Ph., regie polita aedificia Varr., cubiculum politissimum Plin. iun.
2. metaf. uglajen, olikan, kultiviran, prefinjen, rafiniran, izobražen, omikan, izoblikovan, okusen, imajoč okus: homo, iudicium Ci., politus artibus Ci., politus e schola Ci., oratio Ci., epistula Plin. iun., politior humanitas Ci., omni doctrinā politissimus (sc. homo) Ci., Apelles politissimā arte perfecit Ci., polite dicere, eloqui, scribere Ci. lično, lepo, uglajeno, prefinjeno, rafinirano, politius limare Ci.
Opomba: Sinkop. impf. polībant: V.