Franja

okus moški spol (-a …)

1. čut: der Geschmack, der Geschmackssinn, das Geschmacksempfinden; figurativno der Geschmack; -geschmack (dobe Zeitgeschmack, občinstva Publikumsgeschmack, povprečni Allerweltsgeschmack, Dutzendgeschmack)
slab okus die Geschmacksverirrung
imeti dober okus einen guten Geschmack haben, za hrano: einen feinen Gaumen haben
biti brez okusa geschmacklos sein, keinen Geschmack haben
sprememba okusa der Geschmackswandel
stvar okusa die Geschmackssache, die Geschmacksfrage, die Ansichtssache
v nasprotju z dobrim okusom geschmackswidrig

2. ki ga okusimo: der Geschmack, die Geschmacksrichtung; -geschmack (po dimu Rauchgeschmack, po kakavu Kakaogeschmack, po kumini Kümmelgeschmack, po malinah Himbeergeschmack, po sodu [Faßgeschmack] Fassgeschmack, po zemlji Erdgeschmack, ki ostane v ustih Nachgeschmack, po plesni Schimmelgeschmack, prijeten Wohlgeschmack, sadni Fruchtgeschmack)
imeti dober okus gut schmecken, nicht schlecht schmecken
imeti nedoločljiv okus undefinierbar schmecken, schmecken wie Stroh
imeti okus po prismojenem angebrannt schmecken
imeti slab okus übel schmecken
priti na okus auf den Geschmack kommen, Geschmack an (etwas) gewinnen
brez okusa geschmacklos
biti brez okusa nach nichts schmecken
nevtralnega okusa geschmacksneutral
organ/čutilo okusa das Geschmacksorgan
okusi množina Geschmacksrichtungen množina
prevladovati nad drugimi okusi durchschmecken

ȍkūs m
1. pokušnja
2. okus: jabuka je kiselog okusa, osjećam to, jer mi je ukus oštar, gl. tudi ukus

okús taste; flavour; savour

po mojem okúsu to my taste
prijeten okús a pleasing taste
slasten okús relish, flavour
brez okúsa tasteless, insipid, flat, unsavoury, figurativno without taste
človek dobrega okúsa a man of taste
to je stvar okúsa it is a matter of taste
vsak po svojem okúsu everyone to his fancy
okúsi so različni there is no accounting for tastes, tastes differ
imeti okús po to taste of
imeti sladek okús to taste sweet
to vino ima okús po sodu this wine tastes of the cask (ali has a tang of the cask)
pustiti slab okús v ustih (tudi figurativno) to leave a bad taste in the mouth
ta film kvari okús občinstva that film corrupts public taste

okús goût moški spol (tudi figurativno) ; (prijeten) saveur ženski spol

dober okus bon goût
slab okus mauvais goût
slabega okusa, brez okusa (kičast) de mauvais goût
brez okusa sans goût (ali saveur), fade, insipide
pomanjkanje okusa manque moški spol (ali absence ženski spol) de goût
po vašem okusu à (ali de) votre goût
z okusom avec goût
vsak po svojem okusu chacun (à) son goût, tous les goûts sont dans la nature, il en faut pour tous les goûts
vsak ima svoj okus des goûts et des couleurs on ne discute pas
to ni po mojem okusu ce(la) n'est pas de mon goût
to je stvar okusa c'est une affaire de goût
organ za okus organe moški spol du goût (ali gustatif)
krema ima slab okus la créme a un goût
biti grenkega okusa avoir un goût amer
biti brez okusa n'avoir pas de goût, manquer de goût
biti oblečen z okusom être habillé avec goût, être élégamment vêtu
z okusom oblečen élégant
imeti okus (figurativno) avoir du goût
imeti okus po nečem avoir un goût de quelque chose
imeti okus po prismojenem avoir un goût de brûlé
izbira je sivar okusa le choix est une affaire de goût
izgubiti okus za kaj perdre le goût de quelque chose
priti na okus pri kaki stvari prendre goût à quelque chose
privesti koga na okus za kaj mettre quelqu'un en goût
soditi po svojem okusu juger selon (ali d'après) son goût
jezik je organ okusa la langue est l'organe du goût
ostrega okusa de goût piquant
grenak, kisel, pikanten, sladek, slan, trpek okus saveur amère, acide, piquante, douce, salée, âcre

okús (-a) m

1. gusto, sapore:
grenak okus gusto amaro, amarognolo
plin brez barve, vonja in okusa gas incolore, inodore, insapore
žganje ima okus po janežu l'acquavite sa di anice

2. (merila o lepem, primernem, skladnem) gusto:
dobrega, slabega okusa di buon, di cattivo gusto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
okus po divjadi selvatico
okus po kisu acetosità
okus po pogretem rifritto
okus po prismojenem bruciaticcio
okus po rahlo gnilem marciolino
okus po sodu legnino
okus po žarkem rancido
okus (kakega) vina beva
PREGOVORI:
kolikor ljudi, toliko okusov tanta gente, tanti gusti; lat. de gustibus non (est) disputandum
okus časa se spreminja i gusti cambiano col tempo

okús m
1. okus: občutek -a
2. ukus: biti brez -a; imeti prefinjen okus

okús gusto m ; sabor m

brez okusa sin gusto, sin sabor, insípido; soso; fig de mal gusto, fam cursi
dobrega okusa (jed) sabroso, de buen paladar, fig de buen gusto
z okusom oblečen elegante
oster okus gusto picante
pust, priskuten okus gusto soso, gusto insípido
vsak po svojem okusu cada cual a su gusto
okusi so (pač) različni sobre gustos nada hay escrito (ali no hay disputa)
to ni po mojem okusu esto no es de mi gusto
imeti okus za tener gusto para (a/c)
imeti grenek okus v ustih tener la boca amara
imeti okus po prismojenem saber a quemado
izgubiti okus za kaj perder el gusto de a/c
napraviti po svojem okusu hacer su gusto
priti na okus za tomar gusto a

okús -a m., смак -у́ ч.

okús -a m
1. gust
□ izbran okus rafinament
□ brez okus fără gust, insipid
2. savoare

slab okus moški spol schlechter Geschmack, die Geschmacksverirrung; hrane: übler Geschmack

aftertaste [á:ftəteist] samostalnik
okus, ki ostane v ustih po jedi

ag(ib)ílibus moški spol pripravnost, spretnost, okus; pameten človek

auris -is, f (nam. *ausis; prim. gr. οὖς dor. ὦς, lat. auscultō, sor. tudi audiō)

1. uho: auribus si parum audies Ca., aures, cum sonum percipere debeant, in altis corporum partibus collocatae sunt Ci., aures superbae L., aures aselli O. ali asininae Hyg., auris ima Plin. uhvica, nunc primum aures tuae hoc crimen accipiunt? Ci., auribus accipere aliquid Pl., Ter., Ci., N. (za)slišati kaj, accipere aliquid benignis auribus Pl. ali secundis auribus L. ali propitiis auribus Sen. rh. ali aequis (parum aequis) auribus T., Plin. iun. rad kaj slišati (poslušati), pronis auribus accipi T. radovoljno uslišan biti, naspr. accipere aliquid sinistris auribus L. ali adversis auribus L., Ps.-Q. nerad kaj slišati (poslušati), aequis auribus audire Cu., non secundis auribus audiri L., auribus avidissimis excipere laudes alicuius Plin. iun. željno poslušati hvale, ki se dajejo komu, arrigere aures Ter., aures erigere Ci., adhibere aures aliquo Pl. ali ad aliquid Lucr. ušesa naravnati na kaj, studium atque aures adhibere Ci. nuditi... dovzetno uho, admovere aurem Ci. uho nastaviti, zvesto poslušati, mentes suas, non solum aures ad vocem alicuius admovere Ci., servire auribus alicuius C. ali dare aliquid auribus alicuius Trebonius in Ci. ep. govoriti po volji komu, dicere alicui aliquid in aurem Ci. ap. Macr., H. na uho = potihoma, in aurem utamvis otiose dormire Ter. ali in dexteram aurem dormire Plin. iun. na obeh ušesih (na desnem ušesu) spati = brezbrižno spati, frustra surdas aures fatigare Cu. gluhim ušesom pripovedovati = „bob ob steno metati“, ferunt aures hominum illa, quae iucunda et grata, laudari Ci. ušesa so dovzetna za hvalo tega, kar je ljubeznivo in prijetno, implere aures alicuius L., Cu. ogluševati koga (toda gl. pod 2. a), muliebris vox mihi ad aures venit Pl. glas... mi je prišel na uho, pervenit aliquid ad aures alicuius N., O. komu pride kaj na uho, kdo kaj izve, praebere aures alicui rei L., O. = aurem praestare alicui Mart. = aures dare alicui Enn. ap. Non., Ci. ep., Sen. tr., Val. Fl. ali aures dedere alicui Ci. prisluhniti komu ali čemu, aures respuunt aliquid Ci. ušesa nočejo česa slišati, auribus respuere aliquem Ci. = surdas reddere aures alicui Ter. ogluševati koga, strepunt aures clamoribus L. v ušesih doni vikanje, aurem (alicuius) vellere V., H. ali pervellere Val. Max., Sen. ph. za uho potegniti koga (da bi ga česa spomnil).

2. met.
a) večinoma v pl. ušesa = (po)sluh, po sluhu umerjena sodba, okus: aures elegantes Ci., tritae aures (vajeno uho) hominum nostrorum Ci., Atticorum aures teretes et religiosae Ci., aures tam inhumanae tamque agrestes Ci., vulgi aures praeparare Cu. sodbo, ingenium... temporis eius auribus accommodatum T. okusu, durae auris homines, arbitrio consilioque auris uti Gell., aures alicuius implere Ci., T. povsem zadovoljiti okus koga, in Maeci descendere iudicis auris H., (o pesmih) priti pred uho ocenjevalca Mecija = podvreči se njegovi sodbi.
b) poslušalec: cum tibi sol tepidus plures admoverit aures H.

3. pren. odgrinjača pri plugu: binae aures, duplici aptantur dentalia dorso V.

bruciato

A) agg.

1. zgorel, pogorel, sežgan, zažgan

2. pren. vroč:
ore bruciate vroče popoldanske ure
bruciato dal sole ožgan, zagorel

3. pren. izgorel, propadel, izčrpan:
gioventù, generazione bruciata razočarana mladina; beatniška generacija (po drugi svetovni vojni)
uomo bruciato uničen človek

4. bleščeče temnorjave barve

B) m okus, vonj po prismojenem:
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
sento puzzo di bruciato pren. stvar mi smrdi

cariēs, acc. -em, abl. -ē (drugi skloni niso izpričani), f (prim. gr. ἀκήρατος nepoškodovan, κήρ poguba, smrt, κεραίζω rušim, pustošim, plenim, κεραυνός gromska strela) gnilost, gniloba, trhlost, trohnoba, preperelost; o lesu: Varr. ap. Non., Vitr., Col., Plin., Ap., vertitur in teneram cariem... cumba O. strohni na drobno; o kosteh in udih: Luc. ap. Non., Cels.; o presušenih tleh: Col.; o zidovju: Amm.; svojstven okus, ki izpričuje starost vina: Col., Plin., ali sadja: Mart.; met. porogljivo o starih ljudeh: Afr. et Turpilius ap. Non.

chic [šik] adjectif okusen, po modi, eleganten; familier imeniten; ljubezniv; lep; simpatičen; masculin okus, nošnja po modi, eleganca; spretnost; populaire ovacija

chic alors! (familier) imenitno! sijajno!; kakšna sreča!
elle est chic elegantno je oblečena
deux messieurs chics dva elegantna gospoda
c'est chic de ta part to je lepo od tebe
avoir le chic de, pour imeti okus, spretnost za
peindre, travailler de chic slikati, delati po inspiraciji, po domišljiji

convenance [kɔ̃vnɑ̃s] féminin soglasnost, skladnost, harmonija; primernost, prikladnost, ustreznost; spodobnost, dostojnost, bontonske navade, manire; okus, všečnost

à ma convenance kot mi prija, kot mi je všeč
à votre convenance (čisto) po vaši volji, kot vam je drago
par convenance zaradi spodobnosti, dostojnosti
contraire aux convenances neprimeren, nedostojen, nespodoben
mariage masculin de convenance preračunana ženitev oziroma možitev
avoir à sa convenance imeti pri roki, na voljo, na poljubno razpolago
blesser les convenances pregrešiti se zoper dostojnost
observer, respecter les convenances spoštovati pravila o dostojnosti, dostojno se obnašati
solliciter un congé pour, de convenances personnelles prositi za dopust zaradi osebnih zadev
trouver quelque chose à sa convenance najti kaj po svojem okusu

déboire [debwar] masculin, figuré (zlasti pluriel) razočaranje; jeza; nesreča, udarec usode; vieilli (neprijeten) (po)okus (ki ga pusti pijača)

éprouver, essuyer des déboires doživeti razočaranja

exotisme [-tism] masculin eksotičnost; okus, nagnjenje za to, kar je eksotično

fantaisie [fɑ̃tezi] féminin domišljija, fantazija; muha(vost), kaprica, volja; okus; naziranje

de fantaisie modni, pisan, fantazijski
article masculin, étoffe féminin, tissu masculin de fantaisie modni artikel, modno blago, modna tkanina
bijouterie féminin de fantaisie nepristen nakit
cravate féminin de fantaisie pisana kravata
magasin masculin de fantaisie trgovina z modnim blagom
objets masculin pluriel de fantaisie galanterijsko blago
pain masculin de fantaisie luksusno pecivo
il n'a aucune fantaisie on je brez fantazije, brez izvirnosti
agir selon sa fantaisie po svoje narediti
donner libre cours, se laisser aller à sa fantaisie prepustiti se svoji fantaziji
il me prend la fantaisie de ... loti se me volja, da ...
il fut pris d'une fantaisie subite nenadoma ga je prijelo, se mu je zahotelo
prendre un nom de fantaisie privzeti čisto izmišljeno ime
vivre à sa fantaisie živeti po svoji (mili) volji