Franja

oklic moški spol (-a …) das Aufgebot

oklíc proclamation; calling up, call-up

(poročni) oklíci pl banns pl
dati na oklíce to publish the banns, to put up the banns

oklíc proclamation ženski spol , annonce ženski spol , publication ženski spol ; (poroke) annonce de mariage

oklic poroke je obvezen la publication des bans de mariage est obligatoire
oklic republike proclamation de la république

oklíc (-a) m

1. notifica, avviso; bando:
dražbeni oklic bando d'asta

2. rel. pubblicazione di matrimonio, pubblicazioni

oklíc m navještaj (-vešt-), oglas, napovijed (-ved): biti na -ih

oklíc proclama f ; aviso m ; publicación f ; notificación f ; (ženina in neveste) proclama matrimonial, amonestaciones f pl

biti na okicih correr las amonestaciones, amonestarse

oklíc -a m anunţ, strigare

Aufgebot, das, (-s, -e) (Apell) poziv; für eine Vermählung: oklic; aller Kräfte, Truppen: zastavitev; pritegnitev; unter Aufgebot ... z vsemi silami, četami ...; Sport für einen Wettkampf: ekipa

ēdīcō -ere -dīxī -dictum (imp. ēdice V., Stat.)

1. izreči, objaviti (objavljati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), povedati: Kom., hoc simul edixi H. sem rekel, izjavil, iussus a consule, quae sciret edicere S., pro contione edixit praedam militum fore L., rex legem se remittere edixit Cu.

2. ukazati, zapovedati, veleti, odločiti, odrediti, ukreniti, napovedati (drž.pr.): si longe aliter possedit, quam praetor edixit Ci., non edicta die Ci., edicto iustitio Ci., comitia edicere Ci., edicere senatum, conventum, concilium L., diem exercitui ad conveniendum L., diem comitiis L., in Sicilia edixit idem, quod omnes Romae Ci., certamen in eam noctem ed. Cu., ed. dilectum Val. Max., lustrationem Iust., ed. de caeremoniis T.; kot izraz za tiste določbe in odredbe, ki jih je pretor v dvomljivih primerih objavil kot dopolnilo zakonov na 12 ploščah: est enim tibi edicendum, quae sis observaturus in iure dicundo Ci. — Skladi: z ACI: edixit sese iudicium iniuriarum non daturum esse Ci.; z dat. cum. inf.: tu armari Volscorum edice maniplis V. ukaži, da se oborože; s finalnim stavkom: edicit statim, ut Kal. Dec. adsit Syracusis Sthenius Ci., edicit, ut veniant H., edicere audebas, ne maererent homines meam calamitatem? Ci.; z ACI in cj.: sociis arma capessant edico et bellum gerendum cum gente V. Od tod subst. pt. pf. ēdictum ī, n

1. naznanilo, oznanilo, oglas, razglas, oklic, ukaz, odredba, edikt javnih služb in uradov; tako tudi pretorjev razglas, v katerem je ob nastopu službe oznanil svoja načela ravnanja v dvomljivih primerih: Ci., dalje odredbe, razglasi tribunov: Ci., prokonzulov: L., konzulov: L., Suet., diktatorjev: L., edilov: Ci., Gell., cenzorjev: multas res novas in edictum addidit N.; poziv k senatski seji: L., T., Suet.; ukazi cesarjev od Cezarja naprej: C., Plin. iun.; poziv k slavnosti na rojstni dan cesarjev: Plin. iun., T., Suet.; odredbe cesarskih oblasti: Suet.; ukazi in razglasila (proklamacije) poveljnikov: L., Sen. ph., T., Suet., namque edicto primum adiumenta ignaviae sustulisse S., prim.: edica Iulia H. (vsi zakoni cesarja Avgusta).

2. (splošno) zapoved, izrek: Ter., Sen. ph., edicto vetuit, ne quis … H. je zapovedal, da ne …

ȍzīv m, óziv m oklic, nav. mn.: Ivan je vodio Mariju na ozive i k notarijušu

praedicātiō -ōnis, f (praedicāre)

1. (javno) oznanj(ev)anje, oklic(evanje), naznanj(ev)anje, razglaš(ev)anje, (javni) razglas (oglas), (javno) naznanilo (sporočilo, obvestilo): praeconi luctuosam praedicationem futuram puto Ci., mandata praedicatio Ap.

2. metaf.
a) oznanjevanje (evangelija): Lact.
b) α) izpóved, izpovédba: nefariae societatis Ci. izpoved o zločinski (brezbožni) zvezi (zavezništvu). β) trditev: Ciceronis Lact., decem praedicationes M.
c) proslavljanje, hvaljenje, slavljenje, (po)hvala, proslavitev, počastitev, slava, priznanje: Pl., Plin., Plin. iun., Fl. idr., mea vestrorum beneficiorum praedicatio Ci.

proclamación ženski spol proglasitev, razglasitev, proklamacija, oklic

proclamation [prɔklamasjɔ̃] féminin slovesna izjava ali razglas(itev); proglasitev, proklamacija; oklic (à na)

lancer une proclamation izdati proglas
proclamation de la République proglasitev republike
proclamation des résultats d'un examen, d'un scrutin razglasitev rezultatov izpita, volitev (glasovanja)

клич m (knj.) oklic, javen poziv

ban [bɑ̃] masculin

1. oklic poroke v cerkvi

publier les bans oklicati

2. bobnanje pred vojaško slovesnostjo (npr. podelitev odlikovanja ipd.); familier odobravanje, aplavdiranje

ouvrir, fermer le ban bobnati pred, po kaki vojaški ceremoniji
un ban pour notre président! hurá za našega predsednika!
un triple ban pour l'orateur! trikratni hura za govornika!

3. histoire sklic fevdalnega plemstva, ki ga je razglasil fevdni gospod

le ban et l'arrière-ban vsi (ki spadajo k neki skupnosti)
convoquer, appeler le ban et l'arrière-ban de ses amis, des sympathisants sklicati, skupaj zbobnati vse svoje prijatelje, vse simpatizerje

4.

être en rupture de ban avec osvoboditi se obveznosti, vezi svojega socialnega okolja
par ce mariage, il est en rupture de ban avec sa famille s to poroko je razdrl vezi s svojo družino
mettre quelqu'un au ban de la société, d'un pays proglasiti koga za nevrednega, izobčiti, pregnati koga iz družbe, iz dežele; prezirati koga
mettre quelqu'un au ban de l'opinion publique izpostaviti koga preziru javnega mnenja

prōnūntiātiō -ōnis, f (prōnūntiāre)

1. javno oklicevanje, javni oklic, javni razglas, javno oznanilo (naznanilo): qua pronuntiatione facta … omnes Uticam relinquunt C.; occ.
a) sodniški izrek, (raz)sodba: Ci., Petr., pozni Icti.
b) glasnikovo oklicevanje, razglašanje, naznanjevanje, oznanjevanje, razglasitev, naznanitev, razglas, oglas, naznanilo: Val. Max.

2. izražanje, govor: Icti., cuius opera Graeca pronuntiatione strategemata dicuntur Val. Max.; occ.
a) (po)stavek ali (iz)rek (v logiki), podména, mnenje, domneva: quid est, cur non omnis pronuntiatio aut vera aut falsa sit Ci.
b) predavanje, izvajanje, govorjenje, deklamiranje, deklamacija, recitiranje, podajanje: Q., Plin. iun., Corn., Val. Max.
c) meton. posamezna izgovorjena črka, glas: elementa proprie dicuntur ipsae pronuntiationes Prisc.

razglasit|ev ženski spol (-ve …)

1. (sporočitev) die Bekanntmachung, die Verlautbarung, rezultatov volitev ipd.: die Bekanntgabe, sodbe ipd.: die Verkündung (sodbe Urteilsverkündung), (oklic) die Ausrufung
slavnostna razglasitev die Verkündigung
dan razglasitve der Verkündigungstermin

2. (proglasitev) die Erklärung (bojkota Boykotterklärung, za mrtvega Todeserklärung, za polnoletnega Mündigkeitserklärung, Volljährigkeitserklärung); die -sprechung (za svetnika Heiligsprechung, za polnoletnega Mündigsprechung)

παραγγελία, ἡ, παράγγελμα, ατος, τό παράγγελσις, εως, ἡ 1. oklic, oglas, oznanilo; naznanilo, vest. 2. zapoved, ukaz, povelje, ἀπὸ παραγγέλσεως na ustno povelje. 3. nauk NT.